Svet se danes digitalizira s svetlobno hitrostjo, računalniške tehnologije pa so postale sestavni del naših življenj in se naselile v vse pore družbe. Posledično so tudi skoraj vsi vidiki prodajnega procesa osupljivo drugačni. Zakaj so torej produkti, kot so npr. davčna blagajna za spletno trgovino v teh časih nujni oz. tudi zahtevani in strani državnih organov?
V dobi interneta sposobnost spletne prodaje predstavlja gonilo trženja. V današnjem digitalno povezanem svetu tako lahko ljudje z le nekaj kliki miške izvedo skoraj vse o določenem izdelku ali storitvi. Ker spletno nakupovanje kot tako postaja vse bolj priljubljeno, e-trgovina in nova podjetja posledično hitro rastejo. Ne glede na to ali ste tradicionalna fizična trgovina, ki se je odločila razširiti na spletno prodajo ali pa povsem nova e-trgovina, spletna prodaja ponuja izjemno priložnost za doseganje novih strank in rast vašega podjetja. Prodaja v digitalni dobi pomeni razumevanje digitalnih orodij in tehnologij, ki so nam na voljo, da lahko učinkovito izkoristimo svojo spletno prisotnost ter s tem dosežemo svoje začrtane cilje in potencialne stranke. Pri tem je potrebno razumevanje digitalnega trženja.
Ustanovitev spletnega podjetja predstavlja torej odličen način za zmanjšanje režijskih stroškov in izkoriščanje prilagodljivih delovnih ureditev, vendar pa bo dodajanje novega spletnega prodajnega kanala zahtevalo tudi nekaj sistemskih in operativnih sprememb. Morda boste morali izboljšati svoje spletno mesto, spremeniti svojo marketinško strategijo ali pa celo zaposliti novo osebje. Pri tem se boste tudi kaj kmalu srečali z vprašanjem »Ali morajo spletni prodajalci plačati davek?« Vsi podjetniki, ki jim kupci plačujejo z gotovino, plačilnimi ali kreditnimi karticami, se namreč soočijo s pojmom davčna blagajna za spletno trgovino. Pri širjenju baze strank bo torej tako kot vsako drugo podjetje, tudi podjetje e-trgovine zavezano plačilu davkov.
Da boste v kar najboljši formi za izpolnjevanje predpisov o prometnem davku, ko se vaše podjetje poglobi v svet spletne prodaje, se je dobro seznaniti z določenimi pojmi kakor tudi obveznostmi, ki jih prinaša svet digitalnega trženja.
Kaj je davčna blagajna in kdo jo mora imeti?
Davčna blagajna je zakonsko obvezna za vse pravne in fizične osebe, ki prodajajo blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino (trgovine, ponudniki gostinskih storitev, frizerski saloni itd.). Prav tako mora tudi vsaka spletna trgovina, ki za sprejemanje naročil uporablja gotovinska plačila, uporabljati davčno blagajno.
Pri tem je potrebno vedeti, da je v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) večina plačil na spletnih trgovinah definirana kot gotovinski promet. V večini primerov je račune izdane v spletnih trgovinah potrebno davčno potrjevati. Pri tem veljajo enaka pravila kot pri gotovinskih blagajnah v fizičnih trgovinah. Račun je nato potrebno posredovati v potrditev na FURS, in sicer najkasneje takrat, ko je opravljena dobava blaga ali storitve. Pri tem je vseeno, ali je plačilo dejansko v gotovini, ali je plačano z kreditno ali debetno kartico.
Kot negotovinski promet se šteje v primeru, da je plačilo izvedeno na transakcijski račun TRR in sicer neposredno pri ponudniku plačilnih storitev. To velja v primeru, da kupec UPN nalog plača pri banki ali pošti (ne glede na to, da je tudi tam plačilo bilo izvedeno z gotovino ali plačilno kartico).
V primeru, da plačila prejemate izključno na TRR račun, davčna blagajna za spletno trgovino ni potrebna!
Kaj so gotovinska plačila?
• Plačilo s kreditno kartico
• Plačilo po povzetju (GLS, PBS):
Plačila po povzetju so v Sloveniji najbolj pogosta oblika plačevanja v spletnih trgovinah. V tem primeru stranka dobi UPN obrazec in plača kupnino poštarju pri prevzemu pošiljke na domu. Ker Pošta Slovenije nakaže kupnino v enem znesku na transakcijski račun dobavitelja in kupec ob plačilu ne prejme izvoda UPN naloga, se to šteje za gotovinski promet.
• Bitcoin
Kdaj gre torej za negotovinsko plačilo?
O negotovinskem plačilu govorimo, kadar kupec sam plača kupnino neposredno na transakcijski račun ponudnika, bodisi s položnico bodisi z univerzalnim plačilnim nalogom. Tudi za negotovinska plačila je potrebno izdati račun, vendar pa le-tega ni potrebno davčno potrditi. Ni ga torej potrebno voditi na način, kot je predviden za račune pri gotovinskem plačilu. Za slednje je namreč predviden natančno določen sistem številčenja. Med negotovinska plačila sodi tudi plačilo prek PayPala.
Zakaj plačila prek PayPala ni treba potrjevati?
V skupino plačil z gotovino ne spadata PayPal in plačilo po predračunu (UPN obrazec preko pošte). V primeru, da uporabljate PayPal kot plačilno možnost, za račune plačane preko PayPal ni obvezno davčno potrjevanje podatkov o računu. Ne za naše ne tuje spletne trgovce davčna blagajna za spletno trgovino torej ni potrebna, če omogočajo plačilo s storitvijo Paypal.
Plačila preko Monete
Tako kot pri Paypalu, pri tovrstnem plačilu ni potrebno davčno potrjevati računov, ker se šteje da je to plačilo preko ponudnika plačilnih storitev (Telekom, Debitel, A1).
Plačila preko Stripe, Mollie, Klarna, Sofort banking, SmartPayCard, Braintree ipd.
V kolikor izvajalec spletnih plačil glede sprejema plačila računov deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika na podlagi pogodbe sklenjene med izvajalcem spletnih plačil in zavezancem, sprejema plačila kupcev, se šteje plačilo preko spleta kot gotovinsko plačilo. V tovrstnih primerih ne gre za direktno nakazilo na transakcijski račun, ampak omenjene platforme zbirno nakazujejo prilive na transakcijski račun dobavitelja. Zato je te račune potrebno davčno potrjevati.
Kako deluje davčna blagajna za spletno trgovino?
Ko je račun potrjen, se bo sistem povezal s FURS-om, za kar je seveda potrebna internetna povezava. Sistem bo nato računu dodelil identifikacijsko številko EOR, ki se bo izpisala na računu. Povezovanje s sistemom naj bi trajalo približno 3 sekunde. Podatki o prometu se bodo tako zapisali v informacijski sistem, s katerega jih ni mogoče izbrisati, kar posledično davčnim institucijam omogoča popoln nadzor.
Kako se razlikuje potrjevanje računov fizične trgovine od spletne trgovine?
Potrjevanje računov v fizičnih trgovinah je identično potrjevanju računov spletnih trgovin. Račun mora biti v trenutku izdaje potrjen na FURS in mora biti ustvarjen najkasneje pred oddajo pošiljke in pošiljki tudi predložen.
Izdajate morda zelo malo gotovinskih računov mesečno?
Vse račune lahko brez dodatnih stroškov potrdimo na FURS spletni blagajni, saj FURS omogoča brezplačno aplikacijo za potrjevanje na tej povezavi. Omenjena rešitev je izredno primerna za vse tiste, ki na mesec izdajo manj kot 15 računov, ki so bili plačani z gotovino. Žal pa je pri tem podatke z računa potrebno prepisati ročno.
Kako je z računi, če spletna trgovina artikle dobavlja v tujino?
V tem primeru veljajo enaki pogoji, kot za dobavljanje v Slovenijo, razen če končni znesek presega limit, ki je določen v tej državi za prodajo na daljavo. V primeru, ko skupni znesek presega limit (35.000 €) mora prodajalec v tujini obračunati DDV v skladu z zakonodajo države, v katero se blago pošilja. V tem primeru račun ni izdan po ZDDV-1 in ni predmet davčnega potrjevanja.
Zakaj torej uporabljati davčno blagajno?
Vse dokumente imate skrbno shranjene na programu ter povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).
Davčna blagajna za spletno trgovino deluje tudi na pametnih telefonih, tablicah, prenosnikih in računalnikih z os Android.
Katera je najbolj ugodna rešitev?
Spletno trgovino je mogoče povezati z vsemi priznanimi računovodskimi programi, ki že v osnovi nudijo ustrezno posredovanje informacij na FURS.
Priporočljiva je na primer uporaba sistema za izdajo računov Čebelca.biz, ki se nato poveže s spletno trgovino za samodejno pošiljanje podatkov na finančno upravo. Priporoča se tudi povezavo z Minimax ali Metakocko.
Pri Shopsy recimo ponujajo sodobno poslovno rešitev za vsakogar, ki potrebuje preprosto in uporabniku prijazno rešitev za prodajo blaga in storitev ter celovit pregled nad poslovanjem v mobilni davčni blagajni.
Shopsy je namenjen manjšim trgovcem in podjetnikom ter vsem, ki potrebujejo celovit pregled nad naročanjem, prodajo in zalogami z enega mesta. Shopsy pa je več kot davčna blagajna, saj ponuja pregled nad celotnim gotovinskim poslovanjem. Shopsy e-blagajna je torej maloprodajni informacijski sistem, ki je sestavljen iz zaledne pisarne Shopsy Office in Shopsy davčne blagajne. Shopsy mini davčna blagajna za spletno trgovino lahko podjetniku omogoča naročanje in prodajo blaga in storitev v e-blagajni, izstavljanje fiskalnih računov prek mobilne davčne blagajne, pregled in upravljanje zaloge ter navsezadnje celovit pregled nad prodajo in poslovanjem. Davčna blagajna za spletno trgovino pri Shopsy podpira iOS, Android in Windows sisteme.
Moj Shopsy se lahko pohvali z enostavno uporabo ter nizkimi mesečnimi stroški, kar vodi tudi do drastičnega zmanjšanja poslovanja s papirjem in poenostavitve procesov, kar pa posledično pomeni tudi dragocen prihranek časa in denarja. Podatki so pri tem varno shranjeni v oblaku, večjim zakonskim spremembam pa sledijo namesto vas.
Davčna blagajna za spletno trgovino pri Shopsy ponuja rešitve, ki lajšajo in obogatijo vaše poslovanje. Kliknite tukaj in nadgradite svoje poslovanje še danes!
Na kaj še moramo biti pozorni?
Kljub temu, da so vsi podatki o računih poslani FURS-u v realnem času, je še vedno potrebno hraniti kopije vseh izdanih računov.
Vsak račun mora od 2.1.2016 naprej vsebovati tudi QR kodo s podatki o računu. To QR kodo pridobite kot povratno informacijo od FURS-a.
Naveden datum in ura na računu sta datum in ura, ko je zavezanec izdal račun, in ne datum in ura, ko je račun potrdil FURS.
Tudi v primeru, ko bo izdan račun za predplačilo, bo ta moral biti potrjen, če bo kupec zavezanec za DDV. Računa za predplačilo pa prodajalec ne rabi izdati, če je kupec fizična oseba. Računa za predplačilo prodajalec prav tako ne rabi izdati v primeru, ko je kupec davčni zavezanec, a je prodajalec do roka za predložitev obračuna DDV izdal končni račun.
Kot lahko vidimo, je v večini primerov potrebno račune davčno potrjevati. Glede na programsko opremo in možnosti, ki jih programi ponujajo, je mogoče najbolje, da vse račune izstavljene v spletni trgovini davčno potrjujete, ne glede na način plačila. S tem si tudi ne podrete avtomatizme v zvezi z izstavitvijo računov in posledično z številčenjem le-teh (FURS zahteva da se davčno potrejni računi posebej številčijo).
