Stopala opravljajo dve različni funkciji: statično, v okviru katere prevzamejo težo telesa med stanjem in to prenesejo na podlago, ter dinamično, s pomočjo katere se stopala med hojo, tekom ali poskoki dvignejo od podlage, se tej prilagodijo in ublažijo udarce vanjo.
Stopala tako služijo gibanju, vzpostavljajo ravnotežje in telesu nudijo oporo.
Predstavljajo skrajni del spodnje okončine in veliko povedo o zdravju posameznika. Določeni znaki namreč opozarjajo na tegobe ali bolezni, ki jih ne bi smeli spregledati.
Sicer se njihova zgornja stran imenuje hrbtišče, spodnja podplat, sestavljena pa so iz petih prstov, na katerih se nahajajo nohti, in treh skupin kosti: nartnice (7), stopalnice (5) ter prstnice (14).
Poleg kosti stopala sestavljajo še mišice, kite, vezi, živce in znojne žleze. Vezano na te se pogosto pojavlja prekomerno potenje nog, ki je bodisi prirojeno bodisi izvira v duševnem stanju posameznika, lahko pa gre tudi za posledico hormonskih sprememb.
Poleg potenja med nadvse pogoste težave, povezane s stopali, sodijo tudi glivice, ki jih dobimo na bazenu, ob udarcu ali poškodbi, vraščeni nohti kot posledica nepravilnega striženja nohtov, bradavice, kurje oko in otiščanec.
V tem prispevku se bomo posvetili zadnjim trem naštetim težavam stopal – bradavicam, kurjemu očesu in otiščancu, podali nasvete, kako jih prepoznati in kako zdraviti, ter poiskali razlike med njimi, saj strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna vedno znova vsaki temi pristopimo celovito, da bi vam na ta način kar najbolj olajšali zdravstvene težave.
Otiščanec oziroma kurje oko
Zadebeljena koža nastane iz poroženelih celic, ki se nahajajo na povrhnjici ali v spodnji plasti, v kateri so prisotni tudi živci, zaradi česar je kurje oko, skrito pod otiščancem, veliko bolj boleče kakor tisto, vidno s prostim očesom.
Obe težavi se lahko pojavita kjerkoli na telesu, vendar najpogosteje nastane na stopalu – med prsti ali na blazinicah, redkeje na podplatih in peti.
Kurje oko, nemalokrat imenovano kar otiščanec, torej označuje debelo, otrdelo plast kože, ki se pojavi kot varovalo oziroma zaščita pred posledicami ponavljajočega trenja, drgnjenja, draženja ali pritiska na kožo.
Tem so posebej izpostavljeni izbočeni deli stopal, na katerih se pojavljajo trije tipi tovrstnih težav:
- TRDO KURJE OKO oziroma otiščanec, ki ga tvorijo trda področja kože znotraj večje površine odebeljene kože, praviloma locirane na vrhu nožnih prstov (na delih, kjer kost pritiska na kožo),
- MEHKO KURJE OKO belega ali sivega videza, ki je že na pogled mehkejši in se pojavi med prsti, ter
- SEMENSKO KURJE OKO, ki je mehko in prisotno na dnu stopal.
Vse tri oblike lahko čez čas izzvenijo same, a je potrebno odpraviti vzrok, saj se v nasprotnem primeru težava ponavlja.
Pri odstranjevanju kurjega očesa je potrebna previdnost, saj samozdravljenje ob neustreznem rokovanju z za to ustreznim orodjem (skalpel) povzroči razjedo ali odprto rano, na kateri se razvije okužba.
Če se na stopalu pojavi ali otiščanec ali kurje oko, ki je moteče, se je najbolje odpraviti k pedikerju, v primeru bolečine oziroma vnetja kar k zdravniku, kar še posebej velja za vse sladkorne bolnike in tiste s slabo prekrvavitvijo okončin.
Diagnoza tako ene kot drugee tegobe ni težka in zanjo zadostuje zgolj vizualen pregled kože, zdravnik pa bo morda želel preveriti še držo, način hoje, izbrano obutev ter nego, ki se je oseba z otiščancem ali kurjim očesom poslužuje.
Medicinska pedikerka Andreja Jenko Dremelj razliko med kurjim očesom in otiščancem navaja kot dejstvo, da zelo pogostokrat "kurjim očesom botrujejo tudi druge poškodbe ali okvare – na kolenih, kolkih ali hrbtenici, pri čemer nogo bolj obremenjujemo," medtem ko gre pri "otiščancu za nekoliko večjo količino odebeljene kože. Ta se običajno naredi na prečnem loku – kadar lok z leti popusti ali pa je že prirojeno nizek." Ob tem poudari, da je kurje oko velikokrat skrito pod otiščancem.
Med simptome obeh sodijo otrdela koža na mestu, kjer je prisotno trenje ali se izvaja pritisk nanjo, majhna okrogla, nekoliko dvignjena, že s prostim očesom prepoznana kot razdražena izboklina, zmanjšana občutljivostna dotik (v primerjavi z ostalimi deli kože na stopalih), rdečica, mehurji in bolečina.
Ker nastanek otiščanca in kurjega očesa lahko preprečimo, vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna v nadaljevanju navajamo najpomembnejše preventivne ukrepe, delno povezane s pravkar naštetimi dejavniki tveganja.
- Nosite udobne čevlje, ki se povsem prilegajo vašemu stopalu. Čevlji morajo noge podpirati, zato je priporočljivo, da so oblazinjeni in z mehkimi podplati, ki blažijo udarce. Prsti se poleg tega ne smejo drgniti obnje, vsekakor pa so povsem neprimerni čevlji s trdimi podplati, ozkim sprednjim delom in visoko peto.
- Nošnja nogavic naj bo pravilo, ne izjema. Nogavice se ne smejo vihati pod stopali, zato izberite takšne, ki so dovolj (in hkrati ne preveč, da vam ne omejijo pretok krvi) oprijete.
- Uporabite vložke za čevlje. Oblazinjeni vložki za čevlje izravnajo obremenitvene sile na podplatu in s tem preprečujejo nastanek otiščancev, kurjih očes in žuljev.
- Redno pregledujte stopala in skrbite za primerno čistočo teh. Vsak večer stopala umijte s toplo vodo in milom, jih osušite ter namažite z vlažilno kremo, zaradi katere bodo ta mehkejša in prožnejša.
Kurje oko in otiščanec nista nalezljiva, bradavice pa
Bradavice niso le nadloga na stopalih in prstih nog, temveč (pogosteje) rok, prstov rok, obraza ter genitalnega področja, a se ne glede na mesto, kjer se pojavijo, od drugih tvorb razlikujejo po barvi in obliki.
V osnovi niso škodljive, čeprav so v določenih primerih znanilke resnejših bolezni, za razliko od otiščanca, ki zahteva zgolj odstranitev, ali pa v roku dveh let izginejo celo sami. Kljub temu (ker predstavljajo estetsko motnjo) jih večina vendar odstrani že prej.
Gre za majhne kožne tvorbe, katerih izgled je zrnat, barva bela, rožnata ali kožna, medtem ko so na dotik hrapave. Pojavljajo se samostojno ali v skupinah in je na njih mogoče opaziti majhne črne pike (pege), ki predstavljajo strnjene krvne žilice.
Prepoznamo jih torej po hrapavi površini, čvrstosti, majhnosti (do 1 cm) in okrogli obliki ter dejstvu, da ne krvavijo, niti se ne povečujejo. Nastanejo, ker se okužimo s humanim papiloma virusom (HPV) in se prenašajo z osebe na osebo preko rokovanja ali dotikanja predmetov ter spolnih odnosov, lahko pa okužimo tudi sebe samega ter s tem poskrbimo za njihovo širjenje.
Med najbolj dovzetnimi za okužbo so otroci in mladostniki, ki v stik z virusom pridejo v vrtcu ali v šoli (igrala), ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom (osebe z okužbo HIV, osebe z aidsom, osebe, podvržene presaditvi katerega od organov).
Glede na samosvoje odzivanje organizma se pri vseh ljudeh, okuženih z virusom, bradavice ne pojavijo, neodvisno od tega pa se te nikoli ne razvijejo takoj po okužbi, temveč od stika z virusom do izbruha bolezni preteče več mesecev, včasih tudi leto ali več.
Obstaja več vrst bradavic, njihov izgled pa je povezan tako s tipom virusa kot mestom, kjer se pojavijo.
Ker so bradavice izredno trdovratne, jih je praktično nemogoče povsem ali trajno odstraniti. Kljub temu vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna v nadaljevanju podajamo nasvete, kako tveganje za širjenje bradavic zmanjšati in s tem v veliki meri ublažiti težave.
- Delov telesa, na katerih se nahajajo bradavice, ne režite, krtačite, praskajte niti brijte, saj jih s tem širite na druge dele.
- Imejte ločene škarjice (ali ščipalko) za nohte za obdobja, ko so bradavice prisotne, in za tista obdobja, ko bradavic nimate. Enako velja za različne dele telesa. Obenem vam priporočamo redno razkuževanje vseh orodij (pila, škarjice, ščipalka itn.).
- Bradavice prekrijte z obližem ali povojem. Na ta način jih boste namreč zavarovali pred draženjem.
- Da ne bi povzročili širjenja ali vnetja, bradavic ne prebadajte z iglo in jih ne skušajte nasilno odstraniti.
- Pazite, da je področje z bradavicami vedno suho, ker se v vlažnem okolju širijo hitreje.
- Neposredno po stiku z okuženim predelom telesa si umijte in razkužite roke.
- Izogibajte se kakršnimkoli skupnim prostorom, kot so javne kopalnice, bazeni, savne, telovadnice, oziroma se zaščitite z za to primerno obutvijo.
Kot že omenjeno, bradavice čez čas izginejo, a se lahko do takrat pojavijo nove, medtem ko obstaja precejšnja verjetnost za ponoven izbruh, četudi te docela odstranimo. Če se pojavijo na delu telesa, ki ne moti estetskega videza posameznika, odstranjevanje bradavic za razliko od otiščanca ni potrebno.
Kljub temu pa se večina poslužuje obližev za zdravljenje ali odstranjevanje teh, najbolje s 17 % vsebnostjo salicilne kisline, ki pomaga odluščiti okuženo kožo, vendar je potrebno kislino na izključno okužen predel nanašati več tednov.
V kolikor bradavice predstavljajo večjo motnjo, je bolje obiskati zdravnika. Odstranjevanje bradavic pod medicinskim nadzorom poteka v različnih oblikah, vsi pa so večinoma neboleči. Med najpogostejše sodijo:
- zamrznitev s krioterapijo (terapija z ledom),
- terapija s tekočim dušikom (zahteva ponovitev),
- terapija s kantaridinom (izvlečkom iz španske muhe, s pomočjo katerega nastane neprijeten, otečen mehur) in
- kirurška odstranitev z laserjem, iglo ali izžiganjem (neboleči zaradi anestezije).
Na osnovi vsega, kar smo v tem članku obrazložili o bradavicah, kurjemu očesu in otiščancu, je mogoče zaključiti, da obstajajo različne težave, ki doletijo stopala, po pojasnilih specialistke dermatologije Ane Slana pa gre "za hujše težave takrat, ko nas stopalo boli. Če imamo težave na točkah stopala, kjer so pritiski stalni, če tam nastanejo otiščanec, virusna bradavica ali glivično spremenjen noht, ki nas moti ali boli pri hoji, je to vsekakor opozorilo, da je potrebno nekaj ukreniti."
Za najustreznejša ukrepa veljata pedikura in zdravljenje, pa tudi posvet s farmacevtom ali strokovnjakom spletne lekarne Moja lekarna.
