Začela se je nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«, ki bo trajala do 18. oktobra 2020, vodi pa jo Agencija za varnost prometa. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, s poudarkom na varnosti otrok in starejših.
Največ nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke. Podatki opazovanja pešcev, ki ga je Agencija za varnost prometa izvedla leta 2017, kažejo, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek - kar 93% pešcev ni uporabljalo nobenega odsevnika. Le 1,2 % pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak in 4,2% drugo odsevno površino.
Aktivna raba odsevnih teles pešcu v temi in mraku lahko reši življenje, opozarja Agencija, ki bo v času akcije po Sloveniji razdelila 9.000 odsevnih trakov. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi namreč sodeluje 125 občin in 10 nevladnih organizacij.
Poleg preventivnih terenskih aktivnosti, ki so prilagojene epidemiološki situaciji, bo v času nacionalne akcije potekal tudi okrepljen nadzor s strani Policije, ki bo spremljala pravilno ravnanje voznikov in pešcev.
Policisti bodo v tem času izvajali krajše poostrene nadzore tam, kjer je največja problematika varnosti pešcev, predvsem v bližini prehodov za pešce. Pri tem bodo pozorni tako na spoštovanje predpisov s strani voznikov motornih vozil in morebitne kršitve (na primer izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce) ter na spoštovanje predpisov s strani pešcev (nošenje odsevnih teles, pravilna stran hoje, varno prečkanje vozišč itd.).
Pešce bodo tudi opozarjali na varno udeležbo v cestnem prometu in jim razdelili nekaj odsevnih teles za njihovo večjo vidnost. Agencija opozarja še na odvračanje peščeve pozornosti od dogajanja v prometu zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij, kar pravočasnost in ustreznost reakcij pešca zmanjša do 60 %. Posebna pozornost je namenjena povečanemu številu e-skirojev, kolesarjem in voznikom motornih vozil.
Med pešci letos manj smrtnih žrtev in manj telesno poškodovanih
V letu 2020 (do 15. septembra 2020) beležimo najmanj prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjem 6-letnem obdobju (2014-2020). Skupno so bili pešci udeleženi v 299 prometnih nesrečah, kar je 23 % manj kot v primerljivem obdobju 2019, ob upoštevanju dejstva, da je bil obseg prometa v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa bistveno zmanjšan. Umrlo je 6 pešcev (podatki do vključno 18. septembra 2020), kar je 45 % manj kot v primerljivem obdobju v 2019 (11 umrlih). Delež umrlih pešcev med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah znaša letos 8,6 %, v enakem obdobju lani pa je znašal 14,7 %. Letos beležimo tudi skoraj četrtino (-23 %) manj prometnih nesreč s telesno poškodbo pešcev. Skupaj je bilo takšnih nesreč 282, v enakem obdobju lani pa 366. Hudo telesno poškodovanih je bilo 53 pešcev (v enakem obdobju lani 63) oz. 16 % manj kot leto poprej, število lažje telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo za kar četrtino, oz. skupaj 225 pešcev (lani 300).
Nepravilnost pešca tudi letos ostaja glavni vzrok za smrtne prometne nesreče
Najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč je bil v letošnjem letu nepravilnost pešca (trije od šestih preminulih so bili sami povzročitelji). Vseh šest umrlih pešcev je letos umrlo v trčenju z osebnim avtomobilom. Štirje so umrli v naselju, dva pa izven naselja. Tri so vozniki osebnih vozil povozili pri pravilnem prečkanju prehoda za pešce. Trije pešci so umrli v temnem delu, trije pa v svetlem delu dneva. Pet preminulih je bilo starejših od 55 let (2 v skupini 55-64 in 3 v skupini več kot 65 let), umrla je ena mladostnica (16 let), trije so bili moški, tri pa ženske. V obdobju 2015-2019 je bila več kot polovica smrtnih žrtev med pešci v starostni skupini 65 let in več (38 od skupaj 76 umrlih pešcev), sledi starostna skupina 45-54 let s skoraj petino žrtev (14 od 76 umrlih pešcev) in 55-64 let (11 od 76 umrlih pešcev).
Glavni trije vzroki za nastanek smrtne prometne nesreče v zadnjih petih letih (2015-2019) so bili:
- nepravilnosti pešca, zaradi katerih je življenje izgubilo 20 pešcev,
- neprilagojena vožnja voznikov, zaradi katere je življenje izgubilo 18 pešcev in
- neupoštevanje pravil o prednosti, zaradi česar je življenje izgubilo 16 pešcev.
Med najpogostejšimi kršitvami cestno-prometnih predpisov pešcev v prvih devetih mesecih letošnjega leta so kršitve, povezane z nepravilnim ravnanjem pešcev. Takšnih je Policija letos ugotovila 2.770 (v enakem obdobju lani 3.352). Sledijo kršitve neupoštevanja rdeče luči, teh je bilo letos 915, v enakem obdobju lani pa 1.123.
Od 76 umrlih pešcev v obdobju 2015-2019 jih je 42 umrlo v naselju, 34 pa izven naselja. Hudo telesno poškodovanih je bilo v naselju kar 526, izven naselja pa 75. Če vzamemo pod drobnogled natančno lokacijo prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev v obdobju od leta 2017 do 2020, ugotovimo, da je največ pešcev izgubilo življenje na prehodu za pešce ob pravilnem prečkanju cestišča – 15 umrlih od 43, kar je več kot tretjina (35 %). 9 pešcev je življenje izgubilo pri hoji ob robu cestišča (21 %), 8 pešcev je umrlo na avtocesti – od tega 4 pri prečkanju avtoceste, 4 pa pri menjavi pnevmatik oz. popravilu vozila. Pogosto je šlo za slabšo vidljivost zaradi temnega dela dneva.
Pred nami so meseci, ki so pešcem najbolj nenaklonjeni
V letih 2015-2019 je v obdobju s krajšim dnevom in slabšimi vremenskimi pogoji, od oktobra do marca, življenje izgubilo kar 49 od 76 pešcev (decembra in januarja po osem, februarja in marca po deset pešcev). Delež preminulih v teh mesecih znaša torej skoraj dve tretjini, oziroma 64,5 %. V temnem delu dneva je prav tako umrlo 49 od 76 pešcev. Jeseni in pozimi je zato še posebej pomembno, da pešci z uporabo odsevnih teles in površin na oblačilih in obutvi poskrbijo za svojo vidnost in s tem varnost, opozarja Agencija za varnost prometa. Za namen boljše vidnosti in večje varnost pešcev bo Agencija razdelila 9.000 odsevnih teles po vsej Sloveniji. Lokalne skupnosti bodo v času nacionalne preventivne akcije preko 125 Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odsevne trakove in zloženke razdeljevale na izpostavljenih mestih, predvsem ranljivejšim skupinam ter ozaveščale o pomembnosti uporabe odsevnih teles ob zmanjšani vidljivosti. Deset nevladnih organizacij bo na podlagi javnega poziva Agencije za varnost prometa za sofinanciranje preventivnih projektov za leto 2020 v sklopu Varnost pešcev sodelovalo s terenskimi aktivnostmi in aktivnim ozaveščanjem udeležencev v prometu. Agencija s partnerji ozavešča pešce o varnem in ustreznem ravnanju v prometu (hoja po površinah za pešce, prečkanje na označenih prehodih za pešce, prepričati se, da razmere omogočajo varno prečkanje, nakazati željo po prečkanju z dvignjeno roko itd.).
Trk avtomobila v pešca pri hitrosti 50 km/h je enak padcu z višine 9,8 metra
Na voznike motornih vozil Agencija naslavlja poziv, naj vozijo zmerno, prilagojeno razmeram in cestno-prometnim predpisom (počasneje ob megli, dežju, snegu in slabši vidljivosti), vedno naj bodo pozorni na pešce in jim odstopijo prednost. Posebno pozornost naj namenijo navzočnosti pešcev na in ob vozišču, kjer ni pločnikov. Hitrost vožnje naj zmanjšajo tudi v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce. Vozniki naj upoštevajo, da se na mokri, spolzki, ledeni ali zasneženi podlagi zavorna pot podaljšuje. Za dobro vidljivost naj poskrbijo s čiščenjem vseh stekel in ogledal na vozilu. Preverijo naj delovanje svetlobne opreme vozila. Mobilnega telefona naj med vožnjo ne uporabljajo, saj na ta način z zmanjšano pozornostjo ogrožajo tudi pešce. Za volan naj vedno sedejo trezni. Tudi na kolesarje in uporabnike e-skirojev Agencija naslavlja poziv k previdni vožnji in pozornosti na pešce, še posebej na mešanih površinah (namenjenih pešcem in kolesarjem, ki so lahko fizično razmejene ali pa ne).
Za večjo varnost mora pešec upoštevati naslednje:
Pešec mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi). Če ni zagotovljene površine za pešce, mora pešec hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
Med hojo naj pešec ne uporablja mobilnega telefona, saj po podatkih tujih raziskav le-ta pravočasnost in ustreznost reakcij pešca zmanjša do 60 %.
Pešec se mora vedno prepričati o varnem prečkanju ceste. Preden stopi na vozišče, je obvezen pogled levo, desno, levo.
Obvezna uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih pešec počaka na zeleno luč za pešce (predhodno pogled levo, desno, levo), na nesemaforiziranih prehodih pa posebno pozornost nameni bližajočim se vozilom – pešec naj počaka, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (vzpostavitev očesnega kontakta z voznikom, dvig roke).
Vidnost je varnost! Ponoči, v mraku, ali ob zmanjšani vidljivosti mora pešec nositi odsevnik na vidnem mestu, na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Za večjo vidnost in varnost naj poskrbi z uporabo svetlih in odsevnih oblačil ter odsevnih teles (odsevni trakovi, kresničke, odsevne površine na oblačilih ali obutvi, uporaba svetilke). Kresničko obesimo za pas ali žep, da prosto niha ob telesu, saj jo le tako lahko obsvetijo avtomobilski žarometi.
Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje, poleg odsevnika, okoli vratu nositi tudi rumeno rutico. Odrasli, ki ob cesti spremljajo otroke, naj jih držijo za roko na zunanji strani, proč od ceste. Za namene spodbujanja varne mobilnosti otrok je Agencija lani kot novost pripravila učno gradivo z naslovom Učenec pešec.
Na avtocesti se ne smemo zadrževati izven vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru izrednega dogodka poskrbimo za svojo varnost: vozilo ustavimo na odstavnem pasu z vsemi delujočimi utripalkami, oblečemo odsevni telovnik, zavarujemo mesto dogodka z varnostnim trikotnikom in se čimprej umaknemo na varno, za zaščitno ograjo ter pokličimo pomoč.
Preventivna video sporočila Agencije za varnost prometa:
Kot pešci smo v prometu bolj ranljivi, zato moramo bolje poskrbeti za lastno varnost. Kresnička ali odsevni trak sta po zakonu predpisana obvezna oprema pešca v pogojih slabše vidljivosti ali ponoči.
