Rezultati monitoringa, ki je bil letos predstavljen na Biotehniški fakulteti, kažejo, da je velik krivec za onesnaženje voda v Beli krajini, kjer živi črna človeška ribica, urbanizacija – oziroma bolje rečeno neurejena komunalna infrastruktura in soljenje cest.
Ne gre torej le za vplive kmetijstva, so z metodo mikrobiološkega sledenja virov onesnaženja ugotovili raziskovalci.
Čeprav je tudi Evropska komisija sklenila, da so slovenski organi odgovorni za izvajanje ukrepov za zaščito habitatov črne človeške ribice pred onesnaževanjem, se je po besedah predsednika društva Proteus Blaža Heija od takrat spremenilo bore malo.
Ministrstvo po njihovih informacijah doslej še ni konkretno ukrepalo, nekaj več premikov je videti s strani Občine Črnomelj, ki po njegovih besedah vsaj od leta 2021 vsako leto izda razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. "Vendar pa je število prijav zelo majhno in je učinek temu primeren," pravi sogovornik.
V letih 2024 in 2025 je omogočeno sofinanciranje v višini 1250 EUR za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav zunaj aglomeracij, kamor sodi zaledje Jelševniščice.
Skoraj zagotovo nimajo čistilne naprave, pa imajo sploh greznico?
Heij pravi, da pogrešajo predvsem strožji inšpekcijski nadzor, "za kar je odgovorno medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine, ki med drugim deluje tudi na področju varovanja okolja".
"Takšni objekti skoraj zagotovo nimajo čistilne naprave, ne moremo pa biti niti prepričani, da sploh imajo greznico. Podoben odstotek velja tudi za vodozbirna območja drugih bližnjih izvirov, le za Dobličico je malo bolje, tam je neznanih 30 %," pravi Heij.
Dodatni stroški, ki bi pripomogli k zaščiti voda, zanemarljivo nizki
V začetku marca je društvo Proteus organiziralo okroglo mizo "Za vode gre", kjer so se ukvarjali prav s tem vprašanjem. Podatki o čistilnih napravah, ki jih je navedel Heij, so citirani iz predstavitve dr. Mitje Prelovška z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Samo Kavčič, direktor JP Komunala Črnomelj, pa je na okrogli mizi predstavil izračun: strošek praznjenja vseh greznic na območju habitata, prerazporejen na vse njihove uporabnike, bi zvišal ceno mesečne položnice za 0,38 evra, strošek pogostejšega praznjenja greznic na območju habitata pa bi ceno mesečne položnice dvignil za samo dva centa.
"To ni 38 oziroma 2 centa na liter ali kubični meter vode, to je za celotno mesečno položnico," poudarja Blaž Heij.
Zakaj torej ne podražijo položnic in s potrebnimi ukrepi pripomorejo k ohranitvi habitata črne človeške ribice? "Komunala Črnomelj je javno podjetje in mora dvig cene odobriti občinski svet, kjer naj bi se bile bitke za vsak cent in naj takšen dvig cene ne bi bil možen. Osebno pa se mi vendarle zdi nenavadno, da župan, ki mu je resnično mar, s svojo avtoriteto, ne bi mogel prepričati polovice od 24 občinskih svetnikov v dvig mesečne položnice vsaj za uboga 2 centa," stanje opiše predsednik društva Proteus, kjer se sicer zavzemajo, da v zaledju habitata ne bi bilo ne pretočnih greznic in nekontroliranih odtokov.
Možna rešitev: Skupna čistilna naprava večje zmogljivosti
Pa je to sploh mogoče? Kot pojasnjuje Heij, bi bila prva teoretična možnost za rešitev izgradnja kanalizacijskega omrežja, vendar pa je naselitev na tem območju zelo razpršena, zapleta se tudi na področju finančnih sredstev.
"Med drugim to pomeni, da mora biti sposobna odstranjevati tudi nitrate, sicer lahko po eni strani zmanjša obremenitev s fekalijami, hkrati pa poveča koncentracijo nitratov v vodi, na katere pa je človeška ribica veliko bolj občutljiva kot človek," pojasnjuje. Človeškim ribicam namreč škodujejo že koncentracije nad 9,2 mg/l, za našo pitno vodo pa je predpisana mejna vrednost 50 mg/l.
Takšne naprave so po Heijevih besedah dražje, "kar pa se lahko rešuje s tem, da nima čistilne naprave posamezna hiša, temveč več hiš uporablja skupno čistilno napravo večje zmogljivosti in se stroški razdelijo". S tem bi se, meni sogovornik, zmanjšal tudi problem nestanovitnega pretoka odpadne vode skozi napravo.
Ukrepi tudi na področju kmetijstva
Z zadnjimi raziskavami so seznanjeni tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), kjer ocenjujejo, da gre za "kompleksno problematiko tako varstva pitne vode v Beli krajini kot varstva habitata človeške ribice, ki zahtevajo ukrepanje na področju poselitve in kmetijstva".
Na ministrstvu podobno kot v društvu Proteus menijo, da je najprej potreben nadzor nad doslednim upoštevanjem predpisov in standardov s področja okolja, voda in kmetijstva.
"Za zmanjšanje vplivov na podzemne vode in s tem habitata človeških ribic so potrebne ustrezne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila, upoštevanje števila živali na kmetijskem gospodarstvu, vodotesnost skladišč za živinska gnojila, iztokov iz skladišč, razpoložljivost kmetijskih zemljišč za ustrezno porabo živinskih gnojil, dokazila o prodaji, oddaji ali prejemu živinskih in drugih organskih gnojil (digestat, kompost, blato iz čistilnih naprav), kakovosti komposta ali digestata," ugotavljajo.
Občine lahko uporabijo evropska sredstva
Pa bodo na ministrstvu kakorkoli ukrepali in zagotovili, da se predpisi res upoštevajo?
"Pristojnosti, vključno z inšpekcijskimi, za izvedbo ukrepov so na več resorjih - Ministrstvu za naravne vire in prostor, Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Urejanje komunalne infrastrukture je v pristojnosti občin," pravijo na MNVP, kjer si prizadevajo, da bi občine izkoristile ponujene možnosti sofinanciranja projektov izgradnje manjkajoče infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda s sredstvi EU v okviru Evropske kohezijske politike 2021-2027, iz kohezijskega sklada, za aglomeracije nad 2.000 populacijskih enot tudi na biotsko občutljivih območjih. "V primeru črne človeške ribice je to zlasti na območju podzemnih voda, ki so habitat človeške ribice v občini Črnomelj," dodajajo.
Obenem so inšpektorjem predlagali, naj ponovijo akcijo nadzorov, ki jo je leta 2019 izvedel inšpektorat za okolje, da bi ugotovili, ali pri komunalnih in industrijskih čistilnih napravah ter zavezancih, ki predelujejo biološko razgradljive odpadke, torej kompostarnah in bioplinarnah, živilsko predelovalnih podjetjih ter IED farmah, prihaja do prekomernih obremenitev okolja, ki ogrožajo habitat človeške ribice.
Seratorji. Tile ''okoljevarstveniki'' se naj najprej vprašajo kako je sploh preživela ta črna človeška ribica desetletja belokranjske industrije brez čistilnih naprav, kmetij brez greznic samo z gnojišči? Danes pa komplicirajo in serjejo skupaj s svojim rojakom in prerivajo še tistih… ...prikaži več par kmetov.Res pa je, da društvo, program, prijava na sredstva in lej hudiča, kar dobro se ga sračka na tuj račun. Ali so naredili kakšno študijo? Ne. Tako kot še danes se ''domneva'' zakaj so pomori čebel, ve pa ne
Za cel avtobus inšpektorjev,da bodo nadzorovali eno človeško ribico.Ne veš al bi se smejal,al jokal