Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril, da se svet sooča s trojno planetarno krizo (z onesnaženjem naravnih virov, izgubo biotske raznovrstnosti in s podnebnimi spremembami) ter vodno krizo (preveč vode, premalo vode ali pa je ta slabe kakovosti). Za reševanje teh kriz je ključno tudi čezmejno vodno sodelovanje. In zato ni zanemarljivo, da bosta organizacija in izvedba desetega zasedanja pogodbenic in predsedovanje biroju Vodne konvencije v obdobju od 2024 do 2027 v globalnem merilu utrdila mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z mednarodno priznano in uveljavljeno tradicijo čezmejnega vodnega sodelovanja na vseh ravneh: bilateralni, regionalni in globalni.
"V času podnebnih sprememb ne bo šlo brez okrepljenega sodelovanja med državami in regijami ter sodobnih pristopov, ne bo šlo brez premišljenih in čezmejno usklajenih ukrepov, da povečamo odpornost na ekstremne vremenske pojave v mednarodnih porečjih in povodjih. In prav tu vidimo Vodno konvencijo kot pravo in močno orodje za zagotavljanje mednarodnih interesov in ohranjanje ali nadgradnjo nacionalnih. Skupaj v mednarodnih povodjih in porečjih – tudi vode ne poznajo meja – ne more vsaka država delati po svoje, saj to vpliva na vse ostale. Vode so kot ožilje. To nam narava dokazuje vsak dan," je poudaril minister.
"Zaradi uničujočih poplav po vsem svetu na eni strani ter vse večjih tveganj suše na drugi strani je čezmejno upravljanje voda postalo izjemno pomembno strokovno, znanstveno in politično vprašanje," je povedal minister Novak. Na zasedanju bodo predstavili izkušnje iz poplav avgusta 2023 in drugih dogodkov, izmenjavo znanj v regionalnem in globalnem merilu ter izkušnje, iskanja in dobre prakse povečevanja podnebne odpornosti. "Zasedanje pogodbenic bo torej priložnost za Slovenijo, da deli dobre prakse reševanja poplavne problematike, hkrati pa te pridobi od držav, ki imajo na tem področju večletne izkušnje."
Ključno je, da države sodelujejo, že samo zaradi dejstva, da podnebne spremembe ne poznajo državnih meja, ter se trudijo odgovorno in s skupnimi pristopi prispevati k večanju podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih.
"Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti" je slogan desetega zasedanja pogodbenic Vodne konvencije, ki ga Slovenija gosti med 23. in 25. oktobrom. Slovenija s tem prevzema tudi predsedovanje biroju konvencije za prihodnja tri leta.
Prvi dan zasedanja bo posvečen posebni osrednji razpravi v okviru tako imenovanega visokega segmenta na temo "Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti". Sodelovali bodo visoki predstavniki držav, ministri, namestniki ministrov, državni sekretarji, generalni sekretarji mednarodnih organizacij. Sklepi visokega segmenta bodo prispevali k razpravam na 29. svetovnem vrhu o podnebnih ukrepih v Bakuju v Azerbajdžanu novembra letos, je povedal dr. Aleš Bizjak, ki bo naslednja tri leta predsedujoči biroju Vodne konvencije.
Zanimivi bodo tudi številni stranski dogodki – kar 14 jih bo – ki so predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami. Slovenija bo aktivno sodelovala v šestih stranskih dogodkih. Posebna pozornost bo namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. Satelitske tehnologije namreč omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.
Čezmejna porečja in povodja rek predstavljajo dom približno 40 odstotkom svetovnega prebivalstva. 286 čezmejnih rek in jezer ter 592 vodonosnikov si deli 153 držav.
Slovenija si je zadala štiri prioritetne naloge
V času triletnega predsedovanja biroju Vodne konvencije si je Slovenija zadala štiri prioritetne naloge. Prvi dve sta širitev članstva in izvajanje programa konvencije. Poleg tega je pomembna naloga razvijanje podnebne odpornosti čezmejnih porečij in povodij v državah pogodbenicah in širše, na vseh ravneh upravljanja voda – nacionalni, bilateralni, subregionalni, regionalni in mednarodni. To bo doseženo z nadaljnjo krepitvijo mednarodnih in nacionalnih organov, institucij in rečnih komisij, z razvojem partnerstev med ključnimi deležniki v mednarodnem prostoru ter z uporabo sodobnih pristopov in metod celostnega čezmejnega upravljanja voda.
Zadnja od prioritetnih nalog, ki si jih je zadala Slovenija, pa je uvajanje in širitev sodobnih satelitskih in drugih visokotehnoloških orodij ter tehnologij za zajem podatkov in izvajanje analiz v čezmejnih porečjih in povodjih držav pogodbenic, zlasti v luči podnebnih sprememb in krepitve podnebne odpornosti.
"Štejemo si v veliko čast, da nam je bila zaupana organizacija in izvedba tega zasedanja. To ni samoumevno. Sloveniji je mednarodna skupnost zaupala organizacijo in izvedbo zasedanja pogodbenic zaradi njene tradicionalne in prepoznavne ter aktivne vloge v čezmejnem vodnem sodelovanju na vseh ravneh – od bilateralne s sosednjimi državami, preko porečja Save in povodja Donave do ravni Združenih narodov," je zaključil dr. Bizjak.
