Sedma raziskava Evropske investicijske banke (EIB) o podnebju je pokazala, da se 89 odstotkov Slovencev zaveda, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom jutri. EIB od leta 2018 izvaja letno raziskavo, v katero je vključenih več kot 24.000 anketirancev, prinaša pa vpogled v mnenja prebivalcev Evropske unije in Združenih držav Amerike o podnebnih spremembah. Letošnjo raziskavo je opravilo podjetje BVA Xsight med 6. in 23. avgustom v 27 državah članicah EU in v ZDA.
Ob vse pogostejših in vse hujših naravnih katastrofah se veča tudi gospodarska škoda zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki svarijo, da nas bodo tovrstne katastrofe stale vse več. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje se Evropa trenutno segreva najhitreje, z naraščanjem svetovnih temperatur pa je pričakovati še več ekstremnih vremenskih pojavov. Vse to prinaša velike izzive za infrastrukturo, obenem pa ogroža stabilnost svetovne preskrbe z vodo in hrano. Celovite strategije za prilagajanje podnebnim spremembam so zato še toliko nujnejše.
"Slovenci so na lastni koži občutili vse hujše posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kar se kaže v njihovi trdni podpori prilagajanju podnebnim spremembam. Skupina EIB podpira slovenska prizadevanja s financiranjem projektov, ki povečujejo odpornost in hkrati krepijo lokalno gospodarstvo. V prilagajanje vlagamo danes, s čimer ščitimo skupnosti pred prihodnjimi grožnjami, hkrati pa ustvarjamo gospodarske priložnosti v korist vseh," je dejal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris.
Poplave v Tacnu, avgust 2023
Podnebne spremembe na četrtem mestu med izzivi
Slovenci so, tako kažejo rezultati ankete, podnebne spremembe uvrstili šele na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija. Kljub temi pa jih 91 odstotkov prepoznava potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam. To je tri odstotne točke pod povprečjem EU. Med njimi jih 43 odstotkov meni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih prednostna naloga države.
Prilagajanje podnebnim spremembam anketiranci vidijo kot gospodarsko priložnost in dolgoročno naložbo za državo. 89 odstotkov jih meni, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje. 85 odstotkov jih verjame, da je mogoče z vlaganji v prilagajanje podnebnim spremembam ustvarjati nova delovna mesta in krepiti lokalno gospodarstvo.
Tri četrtine že občutile posledico ekstremnih vremenskih dogodkov
Nujnosti ukrepov se zavedajo tudi zaradi osebnih izkušenj z ekstremnimi vremenskimi dogodki. 89 odstotkov (9 odstotkov več kot znaša povprečje EU) jih je v zadnjih petih letih že doživelo najmanj en ekstremni vremenski dogodek. "Konkretno to pomeni, da jih je 62 odstotkov doživelo huda neurja s točo (28 odstotnih točk nad povprečjem EU), 46 odstotkov jih je doživelo ekstremno vročino in vročinske valove, 34 odstotkov pa jih je občutilo posledice suše," izhaja iz poročila.
Najmanj eno neposredno posledico ekstremnih vremenskih dogodkov je občutilo že 75 odstotkov slovenskih anketirancev (v primerjavi z 68 %, koliko znaša povprečje EU), 31 odstotkov jih ima izkušnje z motnjami v prometu, kot so zapore cest, uničeni mostovi ali zamude v javnem prevozu (10 odstotnih točk nad povprečjem EU), 23 odstotkov jih je utrpelo premoženjsko škodo (na primer poškodbe strehe, poplave, zemeljske plazove ali erozijo tal), 20 odstotkov pa se jih je moralo soočiti z zvišanjem zavarovalnih premij (9 odstotnih točk nad povprečjem v EU).
18 odstotkov Slovencev meni, da se bodo morali izseliti
Večina Slovencev se zaveda nujnosti prilagajanja. 51 odstotkov (kar je sicer 21 odstotnih točk pod povprečjem EU, ki znaša 72 odstotkov) se jih zaveda, da bodo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi svoj življenjski slog. 24 odstotkov Slovencev (v primerjavi s 35 % v EU) jih meni, da se bodo morali preseliti v kraj, ki bo manj izpostavljen podnebnim vplivom, lahko tudi znotraj države (da bi se izognili poplavam, požarom v naravi ali drugim ekstremnim vremenskim dogodkom). Da se bodo morali preseliti v hladnejšo regijo ali državo, jih navaja 18 odstotkov (povprečje EU znaša 28 odstotkov).
Posamezniki morajo biti dobro poučeni, da bi se lahko prilagajali podnebnim spremembam. Večina Slovencev (78 odstotkov, kar je 7 odstotnih točk nad povprečjem EU) navaja, da so seznanjeni z ukrepi, ki jih lahko izvedejo za učinkovito prilagoditev svojega doma ali načina življenja. Večina (52 odstotkov, kar je 12 odstotnih točk nad povprečjem EU) jih ve za javne subvencije ali finančne spodbude, ki so na voljo za podporo takšnim prizadevanjem.
Selška Sora v Železnikih, posneto avgusta 2022.
Več ukrepov za prilagajanje na spremembe
Kot ključna prednostna področja za lokalno prilagajanje podnebnim spremembam so slovenski anketiranci navedli izboljšanje infrastrukture, na primer z boljšimi drenažnimi sistemi, protipoplavnimi ovirami in vetrobrani ali odpornejšimi elektroenergetskimi omrežji (48 odstotkov); hlajenje mest z zasajanjem drevoredov ali ustvarjanjem zelenih površin (39 odstotkov) in izboljšanje gospodarjenja z vodami (35 odstotkov).
Različnega mnenja so glede tega, kdo bi moral kriti stroške prilagajanja podnebnim spremembam. 40 odstotkov jih navaja, da bi morala stroške nositi podjetja in sektorji, ki najbolj prispevajo k podnebnim spremembam, 23 odstotkov jih meni, da bi morali vsi prispevati enak delež, 17 odstotkov (9 odstotnih točk nad povprečjem EU) jih meni, da bi morale zavarovalnice prispevati več, 10 odstotkov jih navaja, da bi morali stroške nositi premožnejši posamezniki preko višjih davkov.
Podpreti bi bilo treba globalna prizadevanja za prilagajanje
Na vprašanje, kdo bi moral biti kot prvi deležen pomoči za prilagajanje, jih je 33 odstotkov odgovorilo, da bi morali biti vsi deležni enake pomoči, 28 odstotkov jih meni, da bi morali imeti prednost starejši, 22 odstotkov pa jih navaja, da bi morali najprej pomagati invalidom.
Večina vprašanih (60 odstotkov, kar je nekoliko nad povprečjem EU, ki znaša 57 odstotkov) meni, da bi bilo treba podpreti tudi globalna prizadevanja za prilagajanje. Menijo, da bi morala njihova država narediti več za pomoč najbolj ranljivim državam v razvoju pri prilagajanju na vse hujše posledice podnebnih sprememb.
Slovenijo so v letu 2023 prizadeli ekstremni vremenski dogodki, zlasti hude poplave v času med 3. in 6. avgustom. Ujme so terjale najmanj sedem smrtnih žrtev, povzročile pa so tudi obsežno škodo na infrastrukturi. Med drugim je bilo uničenih okrog 400 hiš in več kot 70 mostov. Tudi v letu 2024 se je država soočala z izzivi zaradi ekstremnega vremena: obilno deževje je povzročalo krajevne poplave in zemeljske plazove v več regijah.
Me pa res zanima, kam bi se preselili.