Za doseg okoljskih ciljev EU do leta 2030 bo treba zagotovitvi sistemske spremembe predvsem v kmetijstvu in prometu, je ta teden v poročilu navedla Evropska agencija za okolje. Ob tem je pozvala tudi k zaključku pogajanj o zakonskih predlogih v okviru evropskega zelenega dogovora.
Spremembe v prehranskem, energetskem, gradbenem, trgovinskem in transportnem sektorju
V prvem poročilu o napredku glede doseganja podnebnih in okoljskih ciljev tako imenovanega osmega okoljskega akcijskega programa (8EAP) je Evropska okoljska agencija (EEA) ocenila, da je EU dosegla napredek pri emisijah toplogrednih plinov, kakovosti zraka ter na področju zelenih financ.
Na drugi strani pa bo, kot so navedli v sporočilu za javnost, v prihodnje treba več truda usmeriti v uvedbo sistemskih sprememb v prehranskem, energetskem, gradbenem, trgovinskem in transportnem sektorju.
Med priporočili agencije sta prenos davčnih bremen na porabnike večje količine virov in večje onesnaževalce ter odprava okolju škodljivih subvencij, kar bi lahko okrepilo javne in zasebne investicije v zeleni prehod. Večji napredek bo morala, kot izhaja iz poročila, EU narediti tudi pri vzpostavitvi bolj trajnostnih vzorcev proizvodnje in porabe dobrin ob hkratnem spodbujanju konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva.
"Gospodarski subjekti v EU še vedno uporabljajo preveč surovin in virov energije, kar je povezano tudi z visokimi ravnmi onesnaženosti zraka, vode in tal, kar močno obremenjuje ekosisteme, biotsko raznovrstnost ter stanje tal in voda," je v sporočilu za javnost izpostavila agencija.
"Poročilo o napredku kaže na odločilni pomen sprejemanja potrebnih ukrepov za doseganje naših podnebnih in energetskih ciljev. Letos oktobra je EU zaključila pripravo zakonodaje za zagotovitev zmanjšanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030. Države članice si močno prizadevajo za izvajanje te zakonodaje ter revidiranje svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, da bi jih uskladile s cilji za leto 2030," je ob izdaji poročila izpostavil evropski komisar za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra. Evropska komisija bo po njegovih besedah tudi v prihodnje spremljala napredek držav na tem področju.
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius pa je opozoril, da je poročilo pokazalo, da kljub napredku vpliv na kakovost tal še ni zadosten. Čeprav je bila večina zakonodajnega paketa v okviru evropskega zelenega dogovora že sprejeta, pa bo treba o nekaterih vsebinah še sprejeti dogovor. "Napredovati moramo hitro, da sprejmemo preostanek zakonodaje in da se osredotočimo na njeno izvajanje," je dodal.
Okoljski akcijski program je pravno orodje za vključitev vlad in drugih zainteresiranih deležnikov, da prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Zadnji okvir za merjenje napredka pri doseganju ciljev je Evropska komisija po posvetovanju z državami članicami sprejela leta 2022.
Ta spremlja napredek v EU in njenih državah članicah ter temelji na razpoložljivih podatkih iz uradnih virov. Vključuje 28 kazalnikov, ki obravnavajo prednostne cilje na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, krožnega gospodarstva, ničelne onesnaženosti, biotske raznovrstnosti, obravnavanja podnebnih in okoljskih pritiskov ter zagotavljanja življenja znotraj planetarnih meja.
dezurni@styria-media.si
