Trajnostno
965 ogledov

Projekt, kot ga še ni bilo: sodelujejo številne slovenske fakultete

Astrotop_X Astrotop_X, Jure Gubanc
Astrotop_X zdaj na osrednji razstavi predstavlja kapsulo, katere namen je kraškemu rastlinju omogočiti samostojno iskanje drugega doma med zvezdami.

Danes bo v Novi Gorici odprtje osrednje razstave projekta Astrotop_X, ki v drzni eksperimentalni raziskavi prepleta astronomijo, umetnost, ekologijo, nove medije in botaniko ter je del uradnega programa GO! 2025 Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Odvila se bo ob 19.00 v novogoriškem Xcentru, na sporedu je tudi zanimiv pogovor s projektno skupino ter opazovanje zvezd. 

Astrotop_X izhaja iz na prvi pogled morda utopične predpostavke, da bi rastline v ekosistemski kapsuli, prilagojeni za vesoljsko okolje, lahko postale avtonomne raziskovalke kozmične prihodnosti. Tako kritizira na človeka osredotočene predstave o kolonizaciji vesolja in poudarja sobivanje večvrstnih skupnosti za trajnostno prihodnost.

Kapsula, ki išče drugi dom za rastline

Na odlično obiskanem dogodku 12. julja letos pri Ruski jami na Krasu smo šele pričeli doumevati tamkajšnji prizadeti, požgani, a uporniški ekosistem, pa tudi njegovo-našo slo po potovanju na eksoplanete. Astrotop_X zdaj na osrednji razstavi predstavlja kapsulo, katere namen je kraškemu rastlinju omogočiti samostojno iskanje drugega doma med zvezdami.

Nato bo kapsula potovala v umetniško-znanstvenem laboratoriju xMobil, avtomobilski prikolici na sončne celice, ki v tem projektu predstavlja del zaprtokrožnega sistema, značilnega za vesoljska plovila. Tako se bodo v kapsuli naseljevali različni drugi prizadeti ekosistemi, medtem pa bodo teleskopi vsak dan odkrivali še kak morebitni planet B – ki pa bo seveda zmeraj predaleč, da bi tja tudi zares odpotovali ljudje. Morda pa bo to kdaj uspelo vsaj rastlinam? 

Astrotop_X | Avtor: Astrotop_X, Jure Gubanc Astrotop_X, Jure Gubanc
 

Astrotop_X Ekosistem išče dom med zvezdami  

"Medtem ko je velik del vesoljske industrije pa tudi družbenih ambicij in pripovedi usmerjen na iskanje življenju prijaznega planeta, se skupina umetnic in umetnikov ter znanstvenic in znanstvenikov v projektu Astrotop_X sprašuje, kdo ali kaj je ali so subjekt, ki išče drugi dom v vesolju in kaj določa dejavnike, ki kozmično krajino opredelijo kot krajino ‘B.’" opisujejo projekt.

Dodajajo, da izbrani ekosistem v kapsuli s pomočjo senzorske tehnologije ter računalniškega algoritma upira pogled v globoko vesolje, brska po podatkovni bazi eksoplanetov in presoja, kam – in če sploh – bi se kazalo preseliti v prihodnosti. Skrbno izbran del kraškega ekosistema v kapsuli Astrotop_X preko sporočanja stanja temperature in cirkadialnega ritma v realnem času analizirala bivanjski potencial na eksoplanetih. 

Projekt Astrotop_X nasprotuje antropocentričnemu dojemanju okolja in poudarja medsebojno soodvisnost vsega živega. V skladu z mislimi Donne Haraway in njenega "chthulucena" poziva k sobivanju večvrstnih skupnosti, kjer so nelinearna prepletenost in soodvisnost ključni za prihodnost Zemlje in njenih ekosistemov. Le na takšnem globokem sobivanju pa lahko temeljijo tudi tvorne spekulacije za prihodnost. .

Ali lahko rastline brez človeškega posredovanja postanejo zares avtonomni protagonisti medzvezdnih potovanj in presežejo naše (človekove) fizične, fizikalne in nenazadnje geopolitične omejitve? V tem kontekstu Astrotop_X kritizira nenietzschejansko prečloveški tehnoeskapizem, ki poganja distopične fantazije kolonizacije vesolja. Opozarja na krhkost tuzemskih ekosistemov, ki so pogosto neupoštevani v dominantnih narativih o vesolju, tamkajšnjih vojaških in ekonomskih prestižih ter sci-fi pravljicah o lepi prihodnosti tam-nekje, vstran od grde in izčrpane krajine A. V algoritem kapsule je vključena podatkovna gesta, ki naposled priznava – da smo tukaj pravzaprav le ljudje (sami).

Tudi rastline so večplastne in nomadske enote, zato opirajoč se na posthumanistično misel Rosi Braidotti Astrotop_x spodbuja premik izven človeškega subjekta, s tem pa na novo opredeljuje in v fokus postavlja voljo ne-človeških dejavnikov. Četudi skozi nemara vendarle prečloveški umetniško-znanstveni pristop, kapsula Astrotop_X omogoča, da narava sama postane aktivna raziskovalka kozmične prihodnosti, s čimer razbija hierarhično ločnico med človekom in ne-človekom.

Poziva k preučevanju ne le našega vpliva na planet, temveč tudi, kako lahko (tudi tako prizadeti) ekosistemi kot je (pred kratkim od ognja opustošen) Kras sami navigirajo skozi kompleksne čezresničnosti, kjer Zemlja morda ni več edino ali primarno domovanje živih bitij.

V projektu sodelujejo tudi fakultete, vsi sodelujoči spodaj.

𝐒𝐤𝐮𝐩𝐢𝐧𝐚 𝐀𝐬𝐭𝐫𝐨𝐭𝐨𝐩_𝐗:
Nejc Trampuž & Dorotea Dolinšek, umetnika
Andreja Gomboc, astronomija (UNG FN)
pETER Purg, znanost-umetnost (UNG FH/AU, GO! 2025)

𝐒𝐨𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨:
Programiranje: Saptashwa Bhattacharyya, UNG FN
Botanika: Jože Bavcon ter Blanka Ravnjak, Botanični vrt, UL BF
Ekologija: Peter Trontelj, UL BF
Tehnične rešitve: Dmitry Morozov
Fotografija: Gašper Rebernik (UNG AU)
Grafično oblikovanje: Nejc Trampuž
Fotografiranje rastlin: Nejc Trampuž
Asistent fotograf. Jure Gubanc
Skrb za jamo in okolje: Jamarski Klub Temnica
produkcija: GO! 2025, Xcenter, Mojca Stubelj Ars
Astronomska opazovanja: Andrej Guštin, Eduardo Concepción
Produkcija GO! 2025 (Mojca Stubelj Ars, Xcenter) v okviru projektov PostMobilnost in xMobil (pETER Purg)

𝐕 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐮 𝐳:
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za naravoslovje (FN), Fakulteta za humanistiko (FH), Akademija umetnosti (AU)
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (BF) in Botanični vrt UL
Zavod Cosmolab 

anja.scuka@styaria-media.si

Komentarjev 3
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.