Pot do uresničitve cilja EU o ničelnih neto emisijah do leta 2050 je še dolga in zahtevna, poziv k trajnostnemu poročanju pa postaja neizogibna obveznost za številna podjetja. "Pot do uresničitve cilja EU o ničelnih neto emisijah do leta 2050 je še dolga in zahteva skupne ter učinkovite napore posameznikov, vlad in podjetij. Čas hitro teče, poziv k trajnostnemu poročanju pa postaja neizogibna obveznost za številna podjetja," je na decembrskem Čaju z razlogom, posvečenem trajnostnemu poročanju, poudarila Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Obenem je podjetja pozvala, "naj na trajnostno poročanje gledajo kot priložnost za rast lastnega podjetja, ne zgolj kot na regulativno breme".
Ekspertiza družbe PwC Slovenia je podala vpogled v ključne vidike Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD), vključno s ključnimi koraki poročanja, temeljnimi smernicami tega novega regulativnega okvira in uvidom v številne priložnosti, ki jih poročanje prinaša. "Številna mala podjetja zmotno mislijo, da so njihove emisije toplogrednih plinov nizke in da jih trajnost ne zadeva," je dejal dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav na ISR, med predstavitvijo o pripravljenosti malih in srednjih podjetij (MSP) na trajnostno poročanje. O tem, ali bi MSP za trajnostno poslovanje in poročanje bolj motiviral korenček ali palica, je poudaril vlogo slednje, ki se že kaže v obliki naravnih katastrof, kot so avgustovske poplave, ki so prizadele Slovenijo in številna podjetja.
Več kot le zahteva o poročanju
"CSRD je pomembna zakonodajna sprememba, ki bo sprožila največjo trajnostno preobrazbo za podjetja na trgu EU. Nefinančno poročanje bo izenačeno s finančnim poročanjem in bo zahtevalo spremembo trajnostnega upravljanja, strategije, upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti ter določanje trajnostnih kazalnikov in ciljev," je o trajnostnem poročanju izpostavila Erato Panayiotou, vodja projektov v oddelku Svetovanje na PwC Slovenia. Prisotne je seznanila s tem, za koga in od kdaj bo veljalo trajnostno poročanje in katerim konkretnim korakom bodo morala podjetja slediti v praksi. CSRD je označila za "več kot le zahtevo po poročanju, ki presega potrebo po skladnosti".
Da bo CSRD v okviru trajnostnega poročanja prinesel obsežno količino kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, pa je v razpravi o izkušnjah s poročanjem s predstavniki gospodarstva poudarila Živa Jezernik, pooblaščenka uprave za trajnost in tveganja pri Triglav Skladi. Dodala je: "Pričakujemo, da bodo ti podatki zdaj bolj dostopni in primerljivi, saj bodo sledili enotnim standardom, poleg tega pa bodo tudi višje kakovosti, saj bodo podvrženi revidiranju". Alenka Recelj Mercina, vodja trajnostnega razvoja pri NLB, je ob tem izpostavila, da morajo pri tem odgovornost prevzeti tudi vodstveni in nadzorni organi: "Imajo vse večjo vlogo pri merjenju tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz trajnosti. Pri tem ne gre več toliko za poročanje, temveč za aktivno upravljanje tveganj in uspešnosti."
Majhne organizacije bodo potrebovale podporo
"Za mnoge bo poročanje nenadno in nekaj povsem novega," je dejal Zooullis Mina, glavni direktor v Pivovarni Laško Union. "Majhne organizacije se bodo v večji meri soočale s težavami pri vključevanju programov trajnosti v svoje strategije in bodo pri tem potrebovale podporo. Pomembno je, da jih pri tem podpiramo in od njih ne zahtevamo le poročanja." Glede izkušenj z integracijo programa trajnosti v strategijo Pivovarne Laško Union je dodal: "Ključno je, da usmerjamo vodenje podjetja k ustvarjanju dolgoročnih denarnih tokov in investirati v cilje, ki spodbujajo trajnost. Zato smo oblikovali program trajnosti, ki predstavlja nepogrešljiv del celotne strategije podjetja."
