Po nizu uničujočih ekstremnih vremenskih razmer v zadnjem letu se bodo voditelji držav in podnebni pogajalci med 11. in 22. novembrom v Bakuju znova zbrali na podnebni konferenci ZN. V zadnjih tednih in dnevih pred dogodkom se še bolj kot sicer krepijo pozivi k ukrepanju k ustavitvi vedno bolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb. Po lanskem rekordno vročem letu bo "skoraj zagotovo" najbolj vroče v zgodovini meritev tudi letošnje leto, ocena globalne povprečne temperature v zadnjih 12 mesecih pa je bila za 1,62 stopinje Celzija višja od povprečne temperature v predindustrijskem obdobju, je v četrtek napovedala služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus.
Da trenutni tempo podnebnih ukrepov vodi do dviga globalnega segrevanja za 3,1 stopinje Celzija od predindustrijskega obdobja še v tem stoletju, kar je daleč od omejitve globalnega segrevanja 1,5 stopinje Celzija, h kateremu so se države zavezale v pariškem sporazumu, pa ugotavlja nedavno objavljeno poročilo Programa ZN za okolje (Unep). Avtorji ob tem poudarjajo, da je doseg 1,5 stopinje Celzija še vedno "tehnično mogoč", a le na račun ogromnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2035, ki nastajajo predvsem iz sežiganja fosilnih goriv. Namesto da bi se ti zmanjšali, še vedno naraščajo. Leta 2023 je bilo 20 največjih svetovnih gospodarstev odgovornih za skoraj 80 odstotkov svetovnih emisij.
"Ali bodo voditelji premostili vrzel v izpustih ali pa bomo strmoglavili v podnebno katastrofo, pri čemer bodo najbolj trpeli najrevnejši in najranljivejši," je ob objavi poročila dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. V luči tega je predvsem bogate države, ki so del skupine gospodarsko najbolj razvitih držav G20, pozval, da okrepijo ambicije glede podnebnih ukrepov.
V ospredju nov cilj glede podnebnih financ
Potem ko so države na lanskem podnebnem vrhu v Dubaju prvič v zgodovini dosegli dogovor o prehodu od uporabe fosilnih goriv v energetskih sistemih ter se med drugim zavezale k potrojitvi obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti, se bodo v Bakuju osredotočili na sprejem novega kolektivnega finančnega cilja na področju podnebnega financiranja.
Gre za nov dogovor o povečanju mednarodne finančni pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju, predvsem najmanj razvitim in malim otoškim državam, za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda.
Glede na trenutno veljaven cilj bi moralo okoli 40 najbolj razvitih držav oz. t.i. donatork, ki so tudi najbolj odgovorne za posledice podnebnih sprememb, od 2020 državam v razvoju za podnebne ukrepe letno nameniti 100 milijard dolarjev. To jim je prvič uspelo doseči šele leta 2022, ko so uspele zbrati skoraj 116 milijard dolarjev (večinoma so bila sredstva iz proračunov držav), kar je spodkopalo zaupanje revnih držav in spodbudilo obtožbe, da se bogati del sveta izogiba izpolnjevanju odgovornosti.
Medtem ko se od podpisa pariškega sporazuma leta 2015 krepijo prizadevanja držav v razvoj za dodatna finančna sredstva, pa so na drugi strani vse bolj glasni pozivi razvitih držav k širitvi kroga držav donatork. Med slednjimi bi rade videle države, kot so Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države. Te sicer že sedaj revnejšim državam namenjajo sredstva za denimo zelene investicije, ki pa se uradno ne štejejo kot del podnebnih financ.
Razprava ne bo lahka
Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla razprava o širitvi kroga donatork na COP29 ne bo lahka. Znotraj tega se EU in Slovenija zavzemata, da bi bile donatorke tudi tiste države, ki so razvitost dosegle po letu 1992, ko je bila sprejeta okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, ki je "določila ločnico med razvitim in manj razvitim svetom". "Ta ločnica je v preteklih 30 letih padla, zato pričakujemo, da bo baza donatork za dosego novega finančnega cilja večja," je poudaril Vajgl.
Podnebni pogajalci bodo morali v Bakuju poleg tega poiskati tudi odgovore na vprašanja, kako strukturirati nov finančni cilj in kakšna naj bi bila na koncu nova višina sredstev. Predstavniki Azerbajdžana, ki predsedujejo konferenci, do določitve konkretnega zneska ostajajo zadržani. Pričakovati je, da bo končna številka novega finančnega cilja na mize pogajalcev "padla" v zaključnem delu pogajanj.
Se pa v medtem v mednarodni javnosti pojavljajo različne ocene, kolikšen znesek bi moral biti v skladu s potrebami držav v razvoju izpogajan na COP29. Indija je denimo pozvala k okrepitvi finančnih sredstev na 1000 milijard dolarjev letno, kar je desetkratno povečanje obstoječega cilja. Stalni odbor za finance, ki deluje v okviru konvencije ZN o spremembi podnebja, pa je prišel do izračuna, da bodo države v razvoju do 2030 za financiranje podnebnih ukrepov potrebovale 5800 milijard dolarjev.
Pričakovanja najbolj ranljivih po nepovratnih sredstvih
Države v razvoju ob tem opozarjajo tudi na tip finančne pomoči za podnebe ukrepe, ki ga po njihovi oceni potrebujejo. Želijo si predvsem nepovratna sredstva in ne posojil, zavzemajo pa se tudi za povečanje sredstev za naslavljanje ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe ter izgub in škod.
"Velika pričakovanja glede tega so s strani najbolj ranljivih držav, ki najbolj trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb. Po drugi strani je to eden naših ključnih ciljev. Z našega vidika je pomembno tudi nadaljevanje pogovorov na področju blaženja podnebnih sprememb oz. globalnih ambicij za zniževanje emisij toplogrednih plinov. Želimo si ohraniti zagon iz lanske podnebne konference in ga prenesti na prihodnje leto, ki bo ključno z vidika predložitve novih podnebnih ciljev držav (t. i. nacionalno določenih prispevkov oz. načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov)," pa je o ciljih EU in Slovenije na COP29 povedala glavna slovenska podnebna pogajalka z ministrstva za okolje Tina Kobilšek.
Ob tem opozarja na ugotovitve znanstvenikov in pristojnih institucij, ki se ukvarjajo z izračunavanjem izpustov toplogrednih plinov, da se "okno doseganja cilja 1,5 stopinje Celzija iz pariškega sporazuma naglo zapira". "Vemo, da je letošnje leto najverjetneje najtoplejše in da se Slovenije segreva dvakrat hitreje," je dejala in dodala, da bi morali zvoniti vsi alarmi, ki opozarjajo na dejanske posledice podnebnih sprememb.
Da se bodo morale države na letošnji konferenci dotakniti tudi doseganja ciljev pariškega sporazuma in podati "pravi signal državam, da zaostrijo svoje prihodnje ambicije zmanjšanja emisij toplogrednih plinov", poudarja tudi Vajgl. "V Dubaju smo dosegli celovite sklepe na osnovi globalnega pregleda stanja, COP29 pa mora dati pravo spodbudo, da se tisto, kar smo se lani dogovorili, prenaša v cilje, ki jih bodo države sekretariatu konvencije sporočale v prihodnjem letu," je dodal.
Nedavne ugotovitve poročila, ki ga je objavil sekretariat okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, kažejo, da trenutni nacionalno določeni prispevki držav pogodbenic konvencije predvidevajo znižanje globalnih emisij toplogrednih plinov le za 2,6 odstotka glede na 2019. To pa je daleč od 43-odstotnega zmanjšanja emisij, kot ga do 2030 predvideva pariški sporazum.
Slovenija na vrhu voditeljev brez visokega predstavnika
Slovenija na uvodnem vrhu voditeljev ne bo imela visokega predstavnika. V nasprotju s prvotnimi načrti se predsednik vlade Robert Golob zaradi drugih obveznosti vrha ne bo udeležil. Sodelovanje na COP29 so medtem odpovedali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin.
Na COP29 se sicer odpravlja 15-članska slovenska delegacija, ki jo je imenovala vlada. Glavna slovenska podnebna pogajalka bo Kobilšek. V prvem tednu konference bodo v Bakuju prisotni tudi Vajgl, generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu Andrej Gnezda in finančni minister Klemen Boštjančič, ki se bo udeležil t. i. finančnega dneva. V drugi polovici konference, ko pogajanja potekajo na ministrski ravni, pa se bo dogodka udeležil minister za okolje Bojan Kumer. Del slovenske delegacije bo tudi mladinska podnebna delegatka Titi Habicht.
