Poleg tega bi lahko vodna kriza BDP bogatih držav v tem času oklestila za osem odstotkov, BDP revnih držav pa za 15 odstotkov, so v danes objavljenem poročilu opozorili v Mednarodni komisiji za ekonomiko vode (GCEW).
Motnje v vodnem ciklu imajo lahko "velikanske globalne ekonomske vplive", je razvidno iz poročila, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Avtorji so v tej luči izpostavili negativne učinke spremenjenih vzorcev padavin in naraščajočih temperatur zaradi podnebnih sprememb, zmanjšanih zalog vode ter pomanjkanja dostopa do čiste vode in sanitarij.
Na vodni cikel naj bi bilo treba zato gledati kot na "skupno dobro" in pristopiti k spremembam upravljanja z vodami na vseh ravneh. "Stroški tovrstnih ukrepov so v primerjavi s škodo, ki bi jo gospodarstvu in človeštvu povzročilo nadaljnje neukrepanje, zelo nizki," so podčrtali v GCEW.
Ukinili bi določene subvencije
Posvarili so še, da se na vodo pogosto gleda kot na vir, ki ga je v naravi v obilju, a je v resnici redka dobrina, ki je ob tem še draga za transport. Tudi zato se avtorji poročila zavzemajo za ukinitev škodljivih subvencij v sektorje z visoko porabo vode oziroma za njihovo preusmeritev v rešitve za varčevanje z vodo. Hkrati si želijo ciljanih podpor za revne in ranljive prebivalce.
"Določanje cen vode moramo združiti z ustreznimi subvencijami," je prepričana generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Ngozi Okonjo-Iweala, sicer sopredsedujoča GCEW.
Drugi sopredsedujoči komisiji, singapurski predsednik Tharman Shanmugaratnam, pa meni, da je treba na stanje voda gledati kot na globalni problem, ki kliče po "inovacijah in naložbah" za rešitev krize ter "stabilizaciji globalnega hidrološkega cikla".
