Iztekajoče se leto je vendarle prineslo pomembnejše korake pri projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Vlada je tako julija za koordinacijo projekta imenovala posebnega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. To je postal Danijel Levičar, donedavni poslovni direktor v družbi Gen energija, investitorju v novo nuklearko.
V začetku septembra je nato imenovala še delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu. Gre namreč za v vseh pogledih zelo zahteven medgeneracijski ter vsedržavni projekt, katerega vrednost bo po sedanjih ocenah skoraj gotovo presegla deset milijard evrov in bo tako predstavljal največji investicijski zalogaj prihodnjih dveh desetletij.
Obenem je tudi Gen energija v pripravi vloge za začetek državnega prostorskega načrtovanja spremenila strateško zasnovo glede moči novega reaktorja in namesto osredotočenosti le na en blok z močjo 1100 megavatov postopek umeščanja v prostor začela z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov ali celo z dvema reaktorjema skupne moči največ 2400 megavatov.
Aktivnosti glede umeščanja v prostor
V letu 2024 bo vladna delovna skupina po napovedih ministrstva za okolje, podnebje in energijo nadaljevala s koordinacijo pripravljalnih aktivnosti. Fokus je trenutno na pripravi pobude za umeščanje v prostor, pri kateri je že pred omenjeno spremembo načrtov Gen energije prihajalo do zapletov. Za pospešitev procesa je bila zato ustanovljena posebna podskupina, ki usklajuje vse vpletene pri pripravi dokumentacije.
V novem letu bosta vlada in DZ potrjevala tudi resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Ta predvideva dolgoročno rabo te energije, med drugim z novo nuklearko, ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko z mešanico jedrske energije in obnovljivih virov. Resolucija je trenutno v javni obravnavi.
V 2024 bodo aktivnosti po napovedih ministrstva povezane tudi s pripravo ustreznega zakonodajnega okvirja za optimalno izvedbo projekta. Jasno je bilo namreč napovedano, da bo za čim bolj gladko izvedbo tega projekta generacije treba sprejeti vsaj en poseben zakon, najverjetneje pa več.
Poleg umeščanja v prostor so potencialne vsebine za zakonodajno urejanje po navedbah ministrstva še organizacija, finančni model, možnost soinvestitorstva, nadzor, pravni status projekta in še kaj, za kar bo vladna skupina presodila, da je treba ustrezno urediti.
Po sedanjih načrtih naj bi bile vse potrebne podlage za končno investicijsko odločitev o novi nuklearki na mizi v 2027 ali 2028, ko bi tako lahko izpeljali tudi referendum. Sam projekt naj bi nato v najboljšem primeru izpeljali desetletje zatem. A zdi se, da se bo v novem letu krepil pritisk, da država in investitor postopke pospešita in da se odločitev sprejme čim prej.
Istočasno pred državo izziv krepitve OVE
Država je medtem tudi pred izzivom hitrejše uvedbe obnovljivih virov energije (OVE), saj njihov delež v končni rabi energije ne dosega ciljnih 25 odstotkov in je lani celo upadel na malenkost manj kot 23 odstotkov. Da bi dosegla ciljni 25-odstotni delež, mora Slovenija redno plačevati za statistične prenose energije iz drugih članic EU.
DZ je zato v tem letu za hitrejšo vpeljavo vetrne in predvsem sončne energije sprejel zakon uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Razmah novih sončnih elektrarn je sicer v zadnjih letih velik. Po rekordnih 2021 in 2022 se je nameščanje novih sončnih elektrarn letos po ocenah Združenja slovenske fotovoltaike še bistveno pospešilo in njihova skupna instalirana moč ob koncu leta bi se tako lahko praktično podvojila na krepko več kot 1300 megavatov.
Ker se s koncem tega leta končuje obdobje, ko lastnik nove sončne elektrarne po pridobitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje omrežnino plačuje le za razliko med prejeto in oddano elektriko (t. i. net metering) in bodo morali tako vsi tisti, ki bodo vložili nove vloge za soglasje, plačevati omrežnino na vso energijo iz omrežja, je pričakovati upad dinamike novih elektrarn za samooskrbo v gospodinjstvih. Po drugi strani pa se nadaljuje hitro dodajanje novih večjih fotovoltaičnih elektrarn, prav tako aktivnosti na tem področju nadaljujejo podjetja.
Na podlagi navedenega zakona na ministrstvu napovedujejo akcijski načrt za potencialna prednostna območja umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn ter uredbo o enkratnem nadomestilu za občine za spodbujanje uvajanja vetrnih elektrarn.
Zapleta se pri HE Mokrice
Nekaj potenciala na področju obnovljivih virov energije je tudi še pri izkoriščanju vodnega potenciala, a pri tem prihaja do zapletov. Največji med njimi je pri naložbi v HE Mokrice.
Ta bi morala biti kot zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi po prvotnih načrtih zgrajena že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor in pritožb naravovarstvenikov. Nazadnje je upravno sodišče razveljavilo vladno odločbo o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor postopke glede priprave nove dokumentacije za prevlado javne koristi in izdajo gradbenega dovoljenja izvedli prednostno, tako da bodo vse podlage za projekt sprejete v najkrajših možnih rokih.
Nekoliko potisnjen v ozadje je v zadnjih letih projekt zgraditve treh HE na srednji Savi, to je HE Renke, Trbovlje in Suhadol. Za tri zasavske hidroelektrarne se trenutno izvaja postopek državnega prostorskega načrtovanja. Trenutno je v teku faza celovite presoje vplivov na okolje, ki se bo po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo nadaljevala v novem letu.
Obenem se postavljajo že tudi podlage za preoblikovanje energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj, potem ko bo z 2033 v Sloveniji predvidoma konec energetske rabe premoga. Razvoj lokacije naj bi šel predvsem v smeri pridobivanja vodika.
Okoljske zahteve se bodo še zaostrovale
Pravne podlage za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenih za revitalizacijo energetske lokacije Šaleške doline in tudi Zasavja, ter sredstev iz evropskega Sklada za modernizacijo, namenjenih za modernizacijo energetskega sistema, bo prinesel prenovljeni energetski zakon, ki ga bo DZ sprejemal na začetku novega leta.
Novi zakon bo med drugim prinesel tudi jasnejše zahteve za občine, da v lokalne energetske koncepte jasno vključijo ukrepe za opuščanje fosilnih goriv in druge vidike zelenega prehoda. V kontekstu teh zadnjih ukrepov v javnosti najbolj odmevajo predlagana določila glede prepovedi vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe in postopnega zmanjševanja uporabe zemeljskega plina za gospodinjsko rabo.
Te rešitve so sicer le zadnje v nizu ostrejših okoljskih zahtev, ki jih prinaša prenos zakonodaje za zeleni prehod na ravni EU. Resorno ministrstvo bo delo za prenos zakonodaje nadaljevalo tudi v novem letu.
Napovedujejo prenos prenovljene direktive EU o energetski učinkovitosti in spremljajoče uredbe, direktive o energetski učinkovitosti stavb, ter v okviru tega tudi sprejem strategije za prenovo stavb do 2050, da bo Slovenija strožjim zahtevam lahko zadostila. Prenesti bo treba tudi novo direktivo o obnovljivih virih energije, zaradi česar bo treba spet odpreti zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije ter številne podzakonske akte.
Konec junija 2024 bo potekel tudi rok za sprejem posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in njegovo predložitev Evropski komisiji. Junija letos je vlada v Bruselj poslala prvi osnutek posodobljenega NEPN, v pripravi je okoljsko poročilo. Tako dopolnjeni osnutek kot okoljsko poročilo bosta po navedbah ministrstva za javno obravnavo pripravljena spomladi.
