V okviru Trajnostnega tedna je na Ekonomski fakulteti potekala Podnebna kavarna na temo Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. O tem, kako zmanjšati količino hrane, ki konča v smeteh, so govorili Lenka Puh (Mini tovarna), Adnan Šupuk in Amela Korlat (ALMS.si) ter Anka Peljhan (projekt Kuhnapato).
V Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 47 odstotkov vse hrane, ki konča v smeteh, nastane v gospodinjstvih, dodatnih 37 odstotkov v gostinstvu, 9 odstotkov v trgovinski dejavnosti ter v proizvodnji preostalih 7 odstotkov.
Načrtovanje nakupa in priprave hrane
Rezultati raziskave na podlagi kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki so jo izvedli na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, so pokazali, da skoraj tretjino hrane (30 odstotkov) zavržemo zato, ker je pokvarjena. Malo manj kot tretjino je konča v smeteh zaradi pretečenega roka uporabe, skoraj četrtino, ker smo pripravili preveč hrane. Imenovalec teh razlogov je skupen – nakup ali priprava neustrezne količine hrane ali bolje rečeno, nenačrtovana poraba hrane.
"Če obroke načrtujemo, zagotovo kupimo manj nepotrebnih živil – če seveda sploh imamo možnost kupovati v pravih količinah," pravi Lenka Puh iz skupine Etri, ki je sooblikovala inovativni koncept Mini tovarna, kjer razvijajo izdelke iz presežkov hrane iz primarne pridelave in trgovin. Puh poudarja tudi pomen poznavanja kompostiranja, saj na ta način hrana ni odpadek – po principu krožnega gospodarjenja postane organsko gnojilo. "Logika, da imamo samo en planet, nam pomaga, da razmišljamo na način, da nič ne gre v nič – kot v gozdu," je prepričana Puhova.
Već kot 100 osnovnih šol je vključenih projekt Kuhnapato.si, katerega vodja je Anka Peljhan. V okviru projekta organizirajo kuharske delavnice za otroke v obliki interesnih dejavnosti ali krožkov, kot nujno dopolnilo gospodinjstvu, katerega imajo osnovnošolci zgolj v šestem razredu. Peljhanova prisega na zmernost in v prvi vrsti za manj hrane, ki konča v smeteh, svetuje: "Vzemi, kar potrebuješ in nikoli ne hodi lačen v trgovino."
Kreativna uporaba že pripravljene hrane
Iz podatkov SURS je razvidno, da 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku – vse to bi v primeru pravočasne uporabe lahko spremenili v okusne obroke.
Za odgovoren odnos do hrane so ključni znanje, kreativnost in motivacija, je jasna Peljhanova: "V našem projektu otroke učimo, da z deli jedi, ki so nam ostali od obroka, lahko ustvarimo nov kakovosten in nadvse okusen obrok. Denimo prosena kaša od večerje je lahko naslednji dan pečenjak z dodanim sadjem." Pravi, da je ogromno delov živil, ki jih navadno zavržemo, izjemno okusnih, od olupkov jabolk, krompirja in repe. Ravno krompirjeve olupke imajo otroci zelo radi – iz njih namreč naredijo čips ali s popečenimi olupki okrasijo jedi.
Osnovnošolce v projektu Kuhnapato.si učijo uporabiti sestavine, ki so na voljo doma, predvsem pa jih spoznavajo z nadomestki določenih sestavin: "Zaradi ene manjkajoče sestavine nam ni treba v trgovino," pravi Peljhanova. "Otroci, ki so vključeni v projekt, tako niso le ambasadorji odgovornega odnosa do hrane v svojih šolah, temveč tudi v svojih domovih." Projekt Kuhnapato.si je v številnih šolskih kuhinjah povzročil tudi spremembe na bolje. "V šolskih kuhinjah so videli, da otroci pojedo tudi kaj novega in pripravljenega na drugačen način, in veseli smo, da so se kuharice temu prilagodile ter tudi same začele bolj ustvarjalno pristopati k pripravi obrokov," je še povedala Peljhanova.
Hrana, ki ostane v restavracijah
"Kot nekdanji gostinec polagam ljudem na srce – kar naročite, tudi pojejte. Veliko ljudi je lačnih, celo v vaši najbližji okolici, pa to verjetno sploh ne veste, dokler ne začnete raziskovati. Hkrati pa vse, kar ne pojemo, žal konča med odpadki, z odvozom te hrane nekdo služi, hrana pa gre v skladu z zakonodajo v proizvodnjo bioplina, postane surovina. Tudi, ko jeste zunaj, prosite, da vam zavijejo za domov ali pa prosite za manjšo porcijo," pravi Adnan Šupuk, razvijalec aplikacije ALMS.si.
Da je samo hrana, ki ostane na krožnikih odpadna, pa Lenka Puh z ekipo Etri uči tudi v okviru kosil v ljubljanski Pokušini pod strehco med počitniškim varstvom, kjer otroci pojedo kosilo: "Kar imate na krožniku, ne moremo uporabiti, kar bo v loncu, lahko damo naprej." Pravi, da otroci z bolj odgovornim odnosom do hrane pogosto spreminjajo tudi navade celotne družine, saj naučeno nesejo domov. "Vedno povem zgodbo o očetu, ki se mi je zahvalil, da sem njegovega otroka naučila jesti špinačo, njega samega pa bučke," se Puhova spomni poletne šole, ko so zaradi tone in pol podarjenih bučk s strani Kmetijskega inštituta Slovenije, otroke poletnega varstva opremili z bučkami in recepti za pripravo.
