Kot opozarjajo predvsem ZDA, bi morale države članice Nata dosledneje izpolnjevati dane zaveze, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Ta cilj namreč dosegajo le štiri od skupno 28 članic. Med tistimi, ki ga ne, je tudi Slovenija.
Slovenski obrambni minister Karl Erjavec je ob tem pojasnil, da si ne glede na novo varnostno situacijo v Evropi zaradi krize v Ukrajini težko predstavlja, da bi Slovenija povečevala obrambni proračun, "ko po drugi strani ne vemo, ali bomo nižali pokojnine in plače v javnem sektorju". Erjavec je pristavil, da razprava o denarju spada na vrh Nata v Walesu, kjer bodo predsedniki držav in vlad povedali, kako vidijo razvoj domačih vojaških zmogljivosti.
Večja prisotnost v Srednji in Vzhodni Evropi
Tokratno zasedanje zunanjih ministrov članic Nata je bilo v prvi vrsti namenjeno krizi v Ukrajini. Ministri so se odločili za prekinitev praktičnega sodelovanja z Rusijo in pustili odprto možnost samo za dialog na ravni veleposlanikov ali višje.
Med preostalimi sklepi je tudi povečanje prisotnosti Nata v članicah Srednje in Vzhodne Evrope, ki se zaradi ukrajinske krize počutijo še posebej ogrožene. Šlo naj bi predvsem za okrepitve nadzora zračnega prostora, za večje število vojaških vaj, pa tudi namestitve zavezniških vojakov v teh državah. Natančnejših načrtov sicer ni, je pa Erjavec zatrdil, da jim Slovenija "ne nasprotuje".
