Filpiniski predsednik Benigno Aquino je medtem sporočil, da je število mrtvih v tajfunu bliže 2.000 ali 2.500 in ne 10.000, kot so sprva domnevali. "Mislim, da je deset tisoč preveč," je dejal za CNN. "Pri tej konkretni oceni so bila vpletena čustva," je dejal o oceni lokalnih uradnikov, ki so bili po njegovem mnenju preblizu tragediji za realno oceno žrtev.
Vlada sicer še zbira podatke iz različnih prizadetih območij. Z nekaj manj kot 30 območji še niso stopili v stik, tako da ne morejo govoriti o številu pogrešanih.
Sorodnike obveščajo prek televizijskih kamer
Razmere na Filipinih so še vedno kaotične. Novinar Andrew Stevens je za CNN poročal iz mesta Tacloban in povedal, da povsod ležijo trupla, katerih število je nemogoče prešteti. Mnogi preživeli želijo čim prej zapustiti mesto, zato po več ur čakajo v vrsti na letalo, ki bi jih odpeljalo proč.
V tujini naj bi po oceni iz leta 2011 živelo 10,5 milijona Filipincev. Mnogi med njimi ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi sorodniki in jih poskušajo doklicati na vse mogoče načine. Nekateri preživeli svoje sorodnike dosežejo s pomočjo televizijskih kamer.
"Rad bi vam povedal, da Josie ni več. Prosim, odpustite mi, nisem je mogel rešiti. Močan val naju je ločil," je v kamero povedal nek moški, ko so ga vprašali, če bi rad kaj povedal sorodnikom, ki živijo v tujini. "Nisem uspel niti zadržati svojega otroka. Josie je na vogalu. Njeno truplo je tam že tri dni."
"Materi mojih otrok, ki trenutno živi v Virginiji, vem, da boš gledala to: Justina in Elle ni več,“ je za ABS-CBN dejal neimenovani moški. "Oba sta mrtva."
Naicy Yu Bono, ki dela v Združenih arabskih emiratih (UAE), nestrpno čaka novice o materi in hčerkah, starih 8 in 22 let. "Nazadnje sem s starejšo hčerko govorila v petek ob 1. uri ponoči. Poslala mi je sporočilo. Napisala je, 'Mami, zelo me je strah, ker je veter tako močan.'" Bono zadnjih šest mesecev dela v UAE, da lahko podpira svojo družino, ki živi doma. Na filipinski ambasadi čaka, da bo šla domov. "Našla bom svoji hčerki," je odločena.
"Hudo je tudi drugje"
Sorodniki Davida Armstronga, ki živi v Londonu, so imeli več sreče. Uspelo mu je stopiti v stik z ženo Ruby, ki živi v mestu Ormoc. V mestu je 90 odstotkov stavb poškodovanih, med njimi bolnišnice, banke in trgovine. "Ne morejo dvigati denarja z bankomatov, da bi si kupili hrano od tistih redkih prodajalcev, ki jo še prodajajo. Do sedaj niso dobili še nikakršne moči." Armstrong opozarja, da je na Filipinih še veliko mest, ki so utrpela katastrofalno škodo, a se o njih ne poroča tako kot o Taclobanu.
"Elektro podjetje jim je reklo, da bodo brez elektrike do januarja, saj je tajfun porušil večino električne napeljave na otoku. V celem mestu je odprta samo ena trgovina in še tej zmanjkuje hrane. Odprta je samo ena lekarna v mestu, kjer pa imajo le še nekaj zdravil, za katera morajo ljudje v vrsti čakati po več ur," je Armstrong povzel vesti, ki mu jih je posredovala žena.
Po tajfunu še potres
Kot da tajfun ne bi bil dovolj, je Filipine prizadel še potres. Po podatkih ameriškega geološkega centra je streslo predel San Isidro. Po prvih podatkih je imel potres magnitudo 4,8 na globini 68,7 kilometra. O morebitnem uničenju ali žrtvah še ni poročil.
Črne luknje
Humanitarni delavci prizadeta območja opisujejo kot črne luknje: ne vedo, na kolikšno uničenje bodo naleteli. Ceste so še naprej zaprte, mostovi podrti, tudi letališče je poškodovano, zaradi uničene infrastrukture je dostava pomoči izjemno otežena.
Humanitarne organizacije po vsem svetu zbirajo pomoč – Filipincem lahko pomagate tudi vi. Več na tej povezavi. Slovensko zunanje ministrstvo je medtem predlagalo, naj Slovenija nameni 60.000 evrov za humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstu na Filipinih. Sredstva bi namenili za nujno humanitarno pomoč Skladu ZN za otroke (Unicef). "Otroci, ki so preživeli uničujoč tajfun, potrebujejo posebno oskrbo," izpostavljajo na ministrstvu. Posebna pozornost je ob tem posvečena zdravju, oskrbi z vodo in sanitarnim sistemom. Vlada bo o tem odločala v četrtek.
