Vzrok izdatnih snežnih padavin in nizkih temperatur, s katerimi se Evropa sooča v zadnjih dneh, je topli val, ki prodira na Arktiko, ugotovitve znanstvenikov povzema The Guardian.
Čeprav so nekateri val polarnega mraza na starem kontinentu opisovali kot povratek "normalnih" zimskih temperatur, gre v resnici za preselitev polarnega vremena na jug. Čeprav na severnem polarnem pasu sonca običajno ni vse do marca, so temperature v letošnjem februarju zrasle tudi do 20 stopinj nad dolgoletno povprečje.
Zvonec za alarm
"To je anomalija vseh anomalij, ki daje slutiti, da nas čakajo še dodatna presenečenja," vremensko dogajanje komentira Michael Mann z univerze v Pennsylvaniji. Dodaja, da Arktika predstavlja nekakšen zvonec za alarm, ki pošilja jasne signale.
Na najbolj severni merilni postaji na Grenlandiji je bilo februarja deset dni, ko so temperature vztrajale nad ničlo, kar je trikrat dlje, kot običajno. Temperature so dosegale iste vrednosti kot denimo v Londonu ali Zürichu.
"Temperaturni skoki so normalni, pri dotičnem primeru je neobičajno to, da tako dolgo traja in da so temperature tako visoke," poudarja Ruth Mottram z Danskega meteorološkega inštituta.
Nova predvidevanja
Povprečna temperatura planeta se je v zadnjih desetletjih nesorazmerno višati, hkrati pa podatki kažejo, da se v času, ko se je povprečna temperatura Zemlje zvišala za eno stopinjo Celzija, temperatura Severna pola zvišala za kar tri stopinje.
Nekateri znanstveniki zdaj predvidevajo, da se bo segrevanje Severnega pola nadalejvalo, hkrati pa se bodo kontinenti začeli ohlajati. Gre sicer za kontroverzno teorijo, ki je klimatski modeli ne podpirajo. Michael Mann z univerze v Pennsylvaniji meni, da gre za fenomen, ki je sicer vreden preučevanja, da bi spremenil projekcije segrevanja, pa je za zdaj po njegovem mnenju prekratke sape.
Ne dvomim v to, da se zna Zemlja dobro samoregulirati. Res pa je, da smo postali ljudje z nepremičnim premoženjem vrsta, ki se je sposobna najmanj prilagajati, čeprav pred 10.000 leti ni bilo tako.
Skratka končno smo prišli do osnove znanosti - vemo, da nič ne vemo. To je gonilo raziskovanj. Vse ostalo je religija.
Kaj pa pravi Lučka Kajfež. Njene ugotovitve so za nas pomembne.