Raziskave se je lotil Colin Humphreys, ki nosi plemiški naziv sir, katolik po veroizpovedi pa na univerzi v britanskem Cambridgu predava fiziko.
Zmotila ga je razlika med časovno uvrstitvijo poslednje večerje v evangelijih Mateja, Marka in Luke ter zapisu v Janezovem evangeliju. Prvi trije so namreč zapisali, da je zadnja večerja sovpadla z judovskim praznikom Pasha, Janez pa je zapisal, da se je zadnja večerja odvila pred tem praznikom.
Meni, da je napaka malo verjetna, saj gre za zelo pomemben praznik, ki so ga vsi pisci zagotovo upoštevali.
Uporabljali različne koledarje
"Ugotovil sem, da je razlika nastala zaradi uporabe dveh različnih koledarjev. Ob upoštevanju tega se vsi štirje evangeliji pokrivajo," je povedal Humhreys.
Jezus Kristus naj bi tako za poslednjo večerjo izbral praznik Pasha, vendar pa ga je praznoval po starem judovskem koledarju. Trije evangelisti so to upoštevali, četrti, Janez, pa naj bi upošteval širše uporabljani lunin koledar. Po tem je Pasha padla na poznejši dan, tako da so imeli vsi štirje evangelisti prav, razlaga Humphreys.
Ugotavlja še, da se je poslednja večerja tako odvila 1. aprila leta 33. Po posvetovanju z astronomom je Humphreys zaključil, da bi morali veliko noč praznovati prvo nedeljo v aprilu.
