Davek na gorivo v cestnem prometu se je od leta 1999 povprečno zmanjšal za deset centov na liter. Če bi bili davki v tem obdobju uravnani z inflacijo, bi lahko rešili 350 tisoč delovnih mest, zmanjšali uvoz nafte za 11 milijard evrov in šestodstotno zmanjšali izpuste iz prometa, kaže študija okoljske organizacije T&E.
Vozniki ne bodo veseli
Evropska komisija zdaj predlaga zvišanje minimalne stopnje davka. “Vozniki se bodo pritoževali, vendar je to bolj pošteno kot zvišanje davkov na delo, ki vodi v brezposelnost,” pravi Jos Dings, direktor T&E.
Za slabo četrtino padca cen je kriv dizel. Leta 1999 je bil delež prodanega dizla 50 odstotkov, danes je že dve tretjini. Več kot šest centov padca je posledica neprilagajanja davka na gorivo
inflaciji.
Konec slovenskega raja
Minimalna obdavčitev, ki jo načrtuje Evropa, bi pomenila tudi zaščito pred državami, ki z nizkimi davki privabljajo tovornjake. Pri nas so denimo davki na komercialno gorivo za tovorna vozila nad 7,5 tone še vedno minimalni.
Vračilo trošarin komercialnim vozilom je lani znašalo deset centov na liter, kar je največ v EU. V sosednjih državah so davki veliko večji. “Pri nas inflacija ni tako problematična kot premalo obdavčen tovorni promet. Največ izpustov ogljikovega dioksida je prav od tam,” priznava Marjeta Benčina iz društva Focus.
Dodaja, da je “za Slovenijo, ki se spopada z naraščanjem tovornega prometa, nova direktiva lahko v pomoč pri naslavljanju negativnih posledic prometa. Pametnejše obdavčenje energije bi moralo biti del javnofinančne reforme, ki bi namesto dela o
bremenjevala rabo naravnih virov.”
