Sedemintridesetletni Abu Shamel se je v Sirijo odpravil, ko je slišal, da v državi kronično primanjkuje zdravnikov. Skupaj s še dvema kolegoma je zbral opremo in se odpravil v domovino, kjer že 17 mesecev divjajo hudi spopadi.
Bolnišnice tarče režima
Razmere v Siriji so za tamkajšnje prebivalce še toliko nevarnejše, ker se v bolnišnice ne morejo zateči, saj so te pod nadzorom režima Bašarja Al Asada. Za vsakega bolnika, za katerega sumijo, da bi lahko pripadal upornikom, je lahko obisk bolnišnice usoden, saj jih varnostniki sprva pretepejo in mučijo, šele nato pa jim nudijo pomoč.
"Zdravniki civilistov ali upornikov ne pošiljajo v javne bolnišnice. Civilisti si tja niti ne upajo. Če se prikažeš z rano, ki jo je povzročil šrapnel ali krogla, to pomeni, da prihajaš iz okrožja Salahedine ali okolice in da si terorist. Vsi smo teroristi," pravi Abu.
Bolnišnice so pogosto tudi tarča obstreljevanja. Ljudje so zato v starih zapuščenih hišah zgradili zasilne bolnišnice, kjer žrtvam streljanja odstranijo krogle in prevežejo rane, nato pa jih, če je to potrebno, na nadaljne zdravljenje pošiljajo v sosednjo Turčijo.
Potrebščin ni dovolj
Zdravila in drugo zdravniško opremo Abu Shamel kupuje s sredstvi, ki jih zbirajo v britanskem Manchestru. Strelne rane razkužijo z alkoholnimi robčki, orodje pa z ognjem, saj drugih sredstev nimajo.