To razkrivajo tajni dokumenti, ki jih je britanski časnik Guiardian dobil od nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edwarda Snowdna. Tarče nadzora so tako med drugim bile Francija, Grčija, Italija in nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope: Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.
Dokument navaja podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam – od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten.
Časnika omenja še en dokument iz leta 2007, ki razkriva, da je bila vohunska naprava nameščena na šifrirnem faksu na misiji EU v Washingtonu.
Nič neobičajnega
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes izjavil, da zbiranje informacij o drugih državah ni "neobičajno", drugih obtožb na račun ZDA pa ni želel komentirati. Kerry je danes ob robu varnostnega foruma v Bruneju o tem vprašanju govoril z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, ki je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila.
Zgroženje narašča
Nemški tednik Spiegel je v soboto na svoji spletni strani objavil, da je NSA že pred leti začela prisluškovati ustanovam EU. Pri tem se sklicuje na tajne dokumente, ki jih je pridobil Snowden. EU, Nemčija in Francija so od Washingtona že zahtevale pojasnila.
Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v nedeljo izjavil, da so ameriška dejanja, če bodo potrjena, povsem nesprejemljiva.
Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger pa je dejala, da ameriško početje spominja na metode, ki so jih med hladno vojno uporabljali sovražniki.
Tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel je danes dejal, da morajo ZDA po škandalu znova vzpostaviti zaupanje s svojimi evropskimi zavezniki. Steffen Siebert je dodal, da nemška vlada konec tedna izrazila začudenje in zahtevala pojasnila.
Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz pa je opozoril, da bi imelo vohunjenje lahko resne posledice na odnose med EU in ZDA.
