Ameriškim delodajalcem in višjim šolam so osebni podatki, ki se skrivajo za računi, zaščitenimi z gesli, preveč mamljivi, da ne bi vse pogosteje zahtevali popolnega dostopa od prosilcev za delo in študentov.
V ameriški zvezni državi Maryland so kandidate, ki so se potegovali za delo zaporniških paznikov, med razgovorom prosili, naj se prijavijo v svoje profile, medtem pa je izpraševalec opazoval njihove objave na zidu, prijatelje, fotografije in drugo. Pred tem je sicer veljala navada, da so od njih preprosto zahtevali uporabniško ime in geslo, vendar so po lanski pritožbi to opustili. Ker je zdaj prijava v Facebookov profil prostovoljna, se skoraj vsi kandidati strinjajo predvsem iz želje, da bi čim bolje opravili razgovor.
Študenti športniki morajo za prijatelja sprejeti vsaj enega trenerja
Podobno izkušnjo imajo študenti športniki po vsej državi, ki ugotavljajo, da ne morejo več ohranjati zasebnosti na Facebooku, saj šole od njih zahtevajo, da kot "prijatelja" sprejmejo na primer trenerja in mu s tem omogočijo dostop do objav, namenjenih "samo prijateljem". Zapis v priročniku univerze v Severni Karolini denimo navaja: "Vsaka ekipa mora določiti vsaj enega trenerja ali skrbnika, ki ima dostop in redno spremlja socialno mreženje in objave članov ekip. Oddelek za atletiko si pridržuje pravico, da tudi drugi člani osebja spremljajo objave športnikov."
"Šole izobražujejo in ne vohunijo"
Ves ta nadzor se zdi washingtonskemu odvetniku Bradleyju Shearju pretiran in trdi, da tako šole kot delodajalci kršijo prvi amandma ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo govora in izražanja. "Ne morem verjeti, da se to nekaterim zdi sprejemljivo. Morda je, če živite v totalitarnem režimu."
"Šole se ukvarjajo z dejavnostjo izobraževanja, ne vohunjenja," je prepričan in dodaja: "Potrebujemo zvezni zakon, ki bo urejal to področje. Po 11. septembru nekateri mislijo, da se vlada lahko vmešava v naša življenja in da je v redu vse posredovati vladi. Ampak ni. Še vedno imamo v tej državi pravico do zasebnosti in še vedno imamo ustavo."
