"Mi, vsi škofi, ki smo prisotni v Rimu, smo podali našo odpoved svetemu očetu, da se lahko prosto odloči o vsakem od nas," piše v izjavi škofov. Dodatno so prosili odpuščanja za bolečino, ki je bila zadana žrtvam, papežu, vernikom in državi.
Papež je že aprila, ko se je srečal z žrtvami zlorab, sporočil, da bo v Vatikan poklical čilske škofe na pogovor o preiskavi domnevnega prikrivanja zlorab. Ti so v torek prispeli na obisk k papežu, s katerim so razpravljali o škandalu. Srečanje se je zaključilo v četrtek.
Frančišek v kratkem pismu čilskim škofom ni nakazal, kakšne posledice bi lahko doletele osumljene, da so molčali o spolnih zlorabah otrok. Zahvalil se jim je za pripravljenost na sodelovanje pri "spremembah in rešitvah", ki jih bo Cerkev izvedla.
V zasebnem dokumentu, ki ga je pridobila čilska televizija Canal 13, pa naj bi papež zapisal, da ni dovolj "obravnavati le konkretnih primerov in odstraniti vpletene osebe", ampak je treba storiti več.
Več let prikrivali zlorabe
V Čilu naj bi cerkev več let prikrivala spolne zlorabe nekdanjega duhovnika Fernanda Karadime. Med januarskim obiskom Čila je papež stopil v bran škofu Juanu Barrosu, ki se je soočal z obtožbami, da je prikrival zlorabe, ki jih je nad otroki v 80. in 90. letih preteklega stoletja v njegovi škofiji zagrešil kasneje obsojeni duhovnik Karadima.
Papež je kasneje priznal, da je zagrešil "resne napake pri oceni in dojemanju razmer" v Čilu glede spolnih zlorab, ki naj bi jih v državi zagrešili katoliški duhovniki. Žrtvam zlorab se je opravičil in v Čile poslal malteškega nadškofa Charlesa Scicluno, da zbere morebitne dokaze.
Odstopili so le s škofovske funkcije in to v dogovoru z Vatikanom, ki bo odstop sprejel ali pa tudi ne. Nihče jim pa ne more vzeti zabetonirane škofovske titule oziroma naziva škof, niti sam papež ne.
Samo zob za zob je primerna kazen !