Hekerji so zjutraj napadli spletno stran kreditne kartice MasterCard, s čimer so se "maščevali" za ustavitev izplačevanja donacij spletni strani WikiLeaks. V podjetju so priznali, da imajo zaradi napada hekerjev težave pri servisiranju strank, a za zdaj ni jasno, kako obširne so. Spletni aktivisti Anonymous so že večkrat zagrozili, da bodo napadali spletne strani podjetij, ki bodo prekinila sodelovanje z WikiLeaksom. "Trenutna tarča je Mastercard.com, a vsak, ki ima protiWikiLeaksovsko agendo, je tarča napada," so za AFP povedali organizatorji Anonimnih.
"Assange sam ni odgovoren za neavtorizirano objavo 250 tisoč dokumentov iz ameriške diplomatske komunikacije," je v intervjuju za Reuters dejal avstralski zunanji minister Kevin Rudd.
Assange, ki je po rodu Avstralec, je dejal, da si v domovino zaradi trenutnega položaja ne upa vrniti. Oblasti so njegove strahove zavrnile, češ da je doma dobrodošel kot vsak drug avstralski državljan. Rudd je celo izrazil skrb za njegovo varnost.
Kdo je dejansko priskrbel dokumente, označene z različnimi stopnjami tajnosti, ni znano. Ameriški vojak Bradley Manning, ki je delal kot obveščevalni analitik v Iraku, je sicer obtožen, da je naložil več kot 150 tisoč ameriških depeš. Uradni Washington ni želel potrditi, ali gre za iste depeše, kot jih objavlja WikiLeaks.
Objavljene nove depeše
Assange, eden izmed ustanoviteljev WikiLeaksa, bo po včerajšnji predaji policiji v priporu vsaj do 14. decembra. Britansko sodišče se mora odločiti, ali ga bodo predali Švedski, ki ga išče zaradi posilstva, spolnega napada in nadlegovanja.
WikiLeaks pa nemoteno nadaljuje z objavljanjem depeš. Nov paket dokumentov, največ se jih nanaša na Španijo, nekaj na Rio de Janerio, je bil objavljen včeraj zvečer. Mediji izpostavljajo predvsem tisto, ki govori, da je libijski voditelj Moamer Gadafi Veliko Britanijo z grožnjami prisilil, da je izpustila lockerbijskega bombaša Megrahija.
V pismu pa se ni izognil omembi Slovenije. Med naštevanjem grehov ZDA je omenil tudi njihovo taktiko siljenja sprejemanja zapornikov v Guantanamu. "Barack Obama je pristal, da bo sprejel slovenskega predsednika le, če bo Slovenija vzela zapornika."
"Ne ustrelite sla"
Še pred aretacijo je Assange napisal pismo, ki ga je objavil časopis The Australian. Nosi pomenljiv naslov: "Ne ustrelite sla zaradi razkritja neprijetne resnice."
Poudarja, da si WikiLeaks zasluži obrambo in ne vedno nove napade. Sprašuje se, zakaj je pod takim pritiskom le njegova spletna stran, saj zaupne dokumente objavljajo tudi drugi svetovni mediji.
Vnovič zagovarja svoje izhodišče o znanstvenem novinarstvu, ki je po njegovem mnenju eden od branikov demokracije: "Demokratične družbe potrebujejo močne medije in WikiLeaks je del teh medijev. Mediji pripomorejo k poštenosti vlade. WikiLeaks je razkril nekaj neprijetnih resnic o vojnah v Iraku in Afganistanu."
Assange ugovarja najpogostejšemu argumentu ameriške diplomacije, zakaj te depeše ne bi smele ugledati luči sveta. ZDA in njene podpornice so namreč prepričane, da bi zaupni podatki lahko ogrozili svetovno varnost.
"V tem času smo spremenili celotne vlade, vendar pa se nikomur, kolikor je nam znano, ni zgodilo nič. Ravnanje ZDA, tudi ob podpori Avstralije, pa je v zadnjih mesecih ubilo na tisoče ljudi," zapiše Assange.
Branil ga bo priznani odvetnik
Znano je, da bo Assangea zastopal znani odvetnik, ki se ukvarja s področjem človekovih pravic, Geoffrey Robertson. Ta ima britansko in avstralsko državljanstvo, med drugim pa je bil med zagovorniki na sojenju za napad na hotel v Brightonu, katerega tarča je bila tedanja britanska premierka Margaret Thatcher.
