Zdaj se bodo pogajanja nadaljevala, glasovanja o resoluciji pa ne bo pred začetkom junija.
Poteza velikih sil je prišla dan po tem, ko sta predsednik Brazilije Luiz Inacio Lula da Silva in turški premier Recep Tayyip Erdogan objavila dogovor z Iranom o zamenjavi 1200 kilogramov urana za 120 kilogramov oplemenitenega goriva za medicinski reaktor. Dogovor je podoben tistemu, ki ga je Iran že skoraj sprejel oktobra, nato pa ga zavrnil.
Po več mesecih bliskovit dogovor
Odgovor stalnih članic je bil bliskovit. Potem ko so se več mesecev pogajali o resoluciji, so imeli v torek na mizi osnutek, ki je bil sprejemljiv za Rusijo, Kitajsko, ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Brazilska veleposlanica pri ZN Maria Luiza Ribeiro Viotti ni skrivala razočaranja. Dejala je, da se Brazilija o osnutku ne bo pogovarjala, ker je z dogovorom v Teheranu nastal nov položaj.
V potrditev nihče ne dvomi
Za potrditev resolucije je potrebnih devet glasov, pri čemer ne sme biti proti nobena stalna članica. Poleg Brazilije in Turčije imata dvome v potrebo po novih sankcijah tudi Libanon in Gabon. Vendar s soglasjem Rusije in Kitajske nihče ne pričakuje zadostne opozicije, ki bi preprečila potrditev še četrtega kroga sankcij proti Iranu zaradi sumljivega jedrskega programa.
Nevaren miroljuben program
Iran trdi, da je program miroljuben, vendar soglasje o osnutku kaže na to, da tudi Rusija in Kitajska ne verjameta le na besedo. Nov krog sankcij sicer večinoma potrjuje že obstoječe sankcije in jih malce širi.
Kitajski veleposlanik Li Baodong je si želi uravnotežene resolucije, katere namen ni kaznovanje Irancev, ampak da se iranska vlada vrne za pogajalsko mizo. Ameriška veleposlanica Susan Rice je povedala, da bo cena iranskega kljubovanja mednarodni skupnosti zdaj spet višja, čeprav so vrata za dialog še naprej odprta.
Številne prepovedi
Osnutek resolucije naj bi pozival k mednarodnim inšpekcijam ladij, ki v Iran prevažajo sumljivi tovor. Širi se prepoved na prodajo orožja Iranu z vključitvijo osmih kategorij težkega orožja, med drugim bojnih helikopterjev in ladij. Zahodne države so želele popoln embargo, a sta bili Rusija in Kitajska proti.
Osnutek tudi poziva k prepovedi odpiranja predstavništev iranskih bank v tujini, če obstaja sum, da banke financirajo jedrski ali raketni program; seznam podjetij in posameznikov pod nadzorom iranske revolucionarne garde, ki se jim v tujini zamrzne premoženje, prepove potovanje oziroma trgovanje. Prepovedana naj bi bila tudi iranska vlaganja v rudnike urana v tujini.
