Tako kot še skoraj tisoč drugih se je včeraj pred zaprtim mejnim prehodom Horgoš ustavila tudi skupinica dvajsetinnekajletnih Sircev, ki so imeli vsaj eno skupno točko. Vsi so odšli na pot v Evropo, ker niso želeli ubijati.
V tej skupinici, ki je bila zadnjih osem dni na poti iz Sirije je bil tudi študent ekonomije in manedžmenta, visoki 22-letni Sirec Said iz Latakije, ki ni skrival nezadovoljstva, ker je na mejo kljub hitenju prispel le nekaj ur prepozno. "Nekaj ur prej so jo brez težav prečkali moji prijatelji." A Said za razliko ob preostalih ni imel geografsko določenega kraja, kot je Nemčija ali Švedska, kamor bi potoval.
"Vojsko v Siriji zaključiš sicer v enem tednu ali dveh"
"Vojsko v Siriji zaključiš sicer v enem tednu ali dveh," nekoliko cinično pripomni Said, ki po mojem začudenem pogledu pristavi "v krsti seveda". "To sem videl že ničkolikokrat pri svojih prijateljih. V roke dobiš orožje in brez kakršnegaskoli treninga te postavijo na prvo linijo. Bori se. Številni po vpoklicu tudi preprosto izginejo, nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njimi."
Točnega števila mrtvih v vojni v Siriji, ki je sledila civilnim protestom spomladi leta 2011 in se nato sprevrgla v obračunavanje svetovnih velesil, ne pozna pravzaprav nihče. V zadnji januarski oceni letos pa so Združeni narodi izpostavili, da je umrlo že več kot 22.000 ljudi.
Zid - jasno sporočilo Evropske unije beguncem
Said pa se je še kot štiri milijone drugih Sircev odločil rešiti svoje življenje. "Med Sirci praktično ni ekonomskih migrantov - za te bi lažje označili Afganistance in Pakistance - mi pa po večini zares iščemo varnost. Ne potrebujem nobenega denarja - moji starši delajo in tudi jaz sem ob študiju - potrebujem samo kraj, kjer bi se lahko v miru izobrazil," je nadaljeval Said, ki je v tistem trenutku premišljeval, če bi v skladu s predpisi zaprosil za azil na Madžarskem. Črno železno ograjo na madžarski meji, ki je stala pred nama, je videl kot jasno sporočilo Evropske unije do beguncev in migrantov.
"To je prenaporna pot za otroke in nosečnice"
"Naj se odločijo, kaj želijo," je po več kot 2.000 kilometrov dolgi poti povedal Said, ki je nato dodal, da je to zares naporna pot, ki ni za otroke ali nosečnice. "V Siriji smo pravzaprav malo jezni na take neodgovorne ljudi, saj bi lahko najprej z vso družino odpotovali v Turčijo - na varno - nato pa bi se glava družine sam odpravil naprej. Ko ti enkrat odobrijo azil, namreč lahko zaprosiš za združitev z družino. Lahko bi prišli kasneje."
Pot do Grčije: 1.300 dolarjev za vožnjo z gumenjakom, 3.200 za luksuzno jahto
Sama pot ni le izjemno draga, ampak zaradi vse večjega zapiranja meja in zato množičnega porasta tihotapljenja ljudi tudi izjemno nevarna. Said, ki prihaja iz družine srednjega razreda, si je do turškega Bodruma privoščil potovanje z avtobusom in letalom. "V Bodrumu pa čakajo tihotapci, ki te bodo prepeljali do Grčije. Izbiraš lahko med vožnjo z gumenjakom za 1.300 dolarjev, lesenim čolnom za 2.500 dolarjev ali luksuznim prevozom z jahto in ponarejenimi dokumenti za 3.200 dolarjev. Če pravilno izbereš svojega tihotapca, je gumenjak popolnoma v redu, nekateri pa te želijo sabotirati, da boš poskusil znova in spet znova plačal."
Tudi po Turčiji, Makedoniji, Srbiji in na Madžarskem so se v zadnjih mesecih dodobra razcvetele tihotapske mreže. Saidu so tako pred zaporo madžarske meje ponudili prevoz iz Beograda do neškega Münchna za 1.500 evrov. "In stavit grem, da bodo čez dan ali dva tudi pred to zaporo tukaj tihotapci, ki bodo bogatim ljudem ponujali obvoze."
