Zaradi relativno suhega podnebja in posledično pustega terena visoka vsebnost prašnih delcev v zračni masi na zahodu ZDA ni prav nič posebnega. Toda znanstveniki z Univerze v Koloradu v mestu Boulder so vseeno začeli biti plat zvona. Po njihovih izsledkih postaja zrak čedalje bolj zasičen s prahom.
Preteča statistika
Na dotični univerzi hranijo za zadnjih 200 let podatke o tem, koliko prašne mase se
je posamezno leto naložilo na tleh. Iz njih je razvidno, da so se v tem času naložene plasti prašne
mase iz leta v leto povečevale. Med letoma 1860 in 1900 celo tako hitro, da so znanstveniki najprej
podvomili v pristnost podatkov. V celotnem dvestoletnem obdobju pa naj bi delež prašnih
delcev sedemkratno narastel. Z raziskavami so tudi dognali vzroke teh neugodnih gibanj.
Krivda je v gospodarskem koriščenju kulturne krajine, saj se je v tem obdobju precej povečala
površina pašnikov in njiv. S tem je bila bistveno okrnjena avtentična vegetacija, zaradi bolj puste
pokrajine pa so se začele krepiti puščavske nevihte. Zaradi še ne dognanih razlogov
je v tem obdobju upadel tudi letni nivo padavin in začarani krog je sklenjen.
Posledice
Visok delež prašnih delcev vpliva na tamkajšnji ekosistem in deloma celo na
podnebje. Čedalje bolj intenzivno nalaganje prašnih delcev pustoši že tako ne preveč zeleno
pokrajino in skrajšuje obdobje sneženja. Prah do določene temperature namreč pretvarja
padajoči sneg v dež. Neposredni vpliv ima tudi na tam živeče ljudi, med katerimi se zaradi prašnega
zraka povečuje obolevnost dihal.
