Nedavno imenovani 74-letni podpredsednik Omar Sulejman in predstavniki opozicije so več ur iskali dogovor, ki bi omogočil demokratično tranzicijo države, ki jo že 13. dan zaznamujejo protesti proti 30-letni vladavini diktatorja Hosnija Mubaraka.
– strani bosta sestavili komite, ki bo do začetka marca preučil ustavo in predlagal njene nujne spremembe ter druge reforme;
–strani sta se strinjali z odpravo izrednih razmer takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Izredne razmere trajajo praktično ves čas Mubarakove vladavine, omogočale pa so represijo nad opozicijo in vladanje s pomočjo referendumov, na katerih je narod Mubaraku vedno znova podeljeval nove mandate;
– ustanovili naj bi urad za pritožbe nekdanjih političnih zapornikov; – odpravili naj bi nadzor nad mediji, zaradi katerega je država na dnu svetovne lestvice po novinarski svobodi.
Po sestanku so bili predstavniki opozicije, ki prihajajo iz vrst Muslimanske bratovščine, liberalne stranke Vafd, levičarskega gibanja Tagamu, odbora, ki ga sestavljajo skupine mladih, ki so sploh začeli proteste, ter neodvisni politiki in poslovneži, mešane volje. Povedali so, da konkretnega dogovora niso sprejeli, so se pa bo besedah vladne strani vsaj strinjali glede osnutka načrta za nadaljnje pogovore. Za zdaj predsednik Mubarak ostaja na položaju, podpredsednik Sulejman pa je danes na pogovorih zavrnil, da bi sam prevzel vodenje države namesto Mubaraka.
Na delno reformo ne pristajajo
Predstavnik sicer prepovedane Muslimanske bratovščine je pojasnil, da je vladna stran pokazala nekaj dobrih namenov za dialog, a hkrati opozarja, da mora predsednik Mubarak spremeniti ustavo, da bi lahko omejili število mandatov predsedniku, razpustiti parlament, izpustiti politične zapornike in odpraviti izredne razmere, ki veljajo praktično že 30 let. Dokler ne bodo izpolnjene te zahteve, se bodo demonstracije nadaljevale, je zatrdil.
Tudi predstavnik Narodne zveze za spremembe, ki jo vodi Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej, je dejal, da se opozicija ne bo zadovoljila z delnimi reformami. Sulejman je na to odgovoril, da demokracija prihaja po korakih. El Baradeja sicer na pogajanja niso povabili, sam pa je dejal, da so trenutna pogajanja še zelo nejasna. Kot je dejal, proces pogajanj usmerjata Sulejman in vojska, kar je po njegovem "problem."
Predstavnikov vojske naj sicer ne bi bilo na današnjih pogajanjih.
WikiLeaks razkril drug obraz Sulejmana
Je pa senco dvoma na Sulejmana vrgla danes razkrita ameriška depeša, ki jo je s pomočjo WikiLeaksa razkirl Reuters. V depeši iz 2008 je Sulejman, donedavno šef egiptovske obveščevalne službe, poskušal na vsak način demonizirati Muslimansko bratovščino, ki jo je ameriškim predstavnikom prikazoval kot veliko nevarnost za "iranizacijo" Bližnjega vzhoda.
To postavlja pod vprašaj njegove iskrene namene po demokratizaciji, ki bi lahko v vlado potegnilo tudi omenjeno islamistično gibanje.
13. dan je "dan mučencev"
Protestniki danes morda niso več tako glasni, kot so bili nekaj dni nazaj, vendar pa se ne umikajo.
Trg Tahrir se je spremenil v naselje šotorov, danes po poročanju agencij tam poteka karnevalsko vzdušje, moškim so se znova množično pridružili ženske in otroci. Današnji dan je bil v znamenju skupnih molitev muslimanov in kristjanov za žrtvami spopadov s policijo in provladnimi milicami.
Novica, da Mubarak tudi po današnjih pogajanjih z opozicijo ostaja na oblasti, jih je razkurila. Zatrjujejo, da ostajajo, dokler Mubarak in njegov režim ne odstopita z oblasti. Včeraj je sicer odstopilo vodstvo vladajoče Narodne demokratske stranke, Mubarak pa se še naprej oklepa predsedniškega položaja v stranki in državi.
Ustrelili neoboroženega protestnika
Na spletnem portalu YouTube so objavili videoposnetek (oglejte si ga v zavihku Video) iz Aleksandrije. Posneti so protestniki, ki so na ulici postavili začasne barikade. Eden od njih je nato odšel proti policiji in pokazal, da ni oborožen, a policisti so vseeno streljali nanj.
Pred bankami dolge vrste
Del Egipčanov pa si kljub vsemu želi, da bi se življenje vrnilo v običajne tirnice. Tudi vlada poudarja, da protesti pomenijo veliko grožnjo stabilnosti in gospodarstvu. Danes (egiptovski delovni teden se začne v nedeljo) so se znova odprle banke, kar bo prineslo približno oceno izgube, ki je nastala zaradi skoraj dvotedenskih protestov.
"Želimo, da se ljudje vrnejo na delo, da dobijo plačo in da življenje znova steče kot običajno," je včeraj na trgu Tahrir protestnike prepričeval vojaški poveljnik Hassan Al Roveni.
V zadnjih 12 dneh je bila zaprta večina trgovin. Egipčani si tako niso mogli narediti zalog hrane, narasle so tudi cene.
Zaprte so bile vse banke in borze, današnje poslovanje bo pokazalo, v kolikšni meri je vstaja prestrašila tuje vlagatelje. Jasno je že, da je prizadeta najbolj dobičkonosna panoga egiptovskega gospodarstva – turizem. Protesti so po nekaterih ocenah odgnali okoli milijon turistov.
