Že drugo zasedanje v dveh dneh so sklicali na zahtevo Velike Britanije. Začelo naj bi se ob 20. uri po srednjeevropskem času. Varnostni svet je o Ukrajini razpravljal že včeraj, a se je zasedanje končalo brez uradne izjave.
Litva in Latvija sta aktivirali 4. člen nato pakta, ki pravi, da so se članice podpisnice dolžne posvetovati, ko je ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli od podpisnic pakta. To je četrtič v zgodovini, da se katera od članic sklicuje na ta člen.
Posebni odposlanec Združenih narodov Robert Serry, ki že dneve v Kijevu izpostavlja pomen ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, pa je danes napovedal, da bo zapustil državo, ker ni mogel obiskati Krima.
ZDA so se zavzele, da se v Ukrajino čim prej pošlje mednarodne opazovalce, ki bi poskusili umiriti situacijo.
"Svet opazuje"
Britanski premier David Cameron se je o razmerah na meji med Rusijo in Ukrajino pogovarjal že včeraj. "Ni izgovora za zunanje vojaško posredovanje v Ukrajini - to sem izpostavil tudi v včerajšnjem pogovoru s predsednikom Putinom," je dejal Cameron. "Vsi morajo dobro premisliti o svojih dejanjih in delati na zmanjšanju ne povečanju napetosti. Svet opazuje."
"Obžalujem odločitev Rusije o uporabi oboroženih sil v Ukrajini," je dejala Catherine Ashton in Moskvo pozvala, naj v Ukrajino ne napoti svojih sil, temveč naj svoja stališča predstavi na miren način.
"Enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine morajo vse strani ves čas spoštovati," je v sporočilu za javnost poudarila Ashtonova, ki je za ponedeljek sklicala izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, posvečeno razmeram v Ukrajini.
Vsak premik sil mora biti v skladu z mednarodnimi zakoni in zavezami ter bilateralnimi sporazumi, ki urejajo namestitev ruske črnomorske flote, je poudarila.
Na zagovor poklicali ruskega veleposlanika
Britanski zunanji minister William Hague je medtem obsodil odločitev zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, da odobri vojaško posredovanje v Ukrajini. Kot je sporočil, je poklical ruskega veleposlanika v Londonu, da mu izrazi svojo zaskrbljenost. "To dejanje je potencialno velika grožnja suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obsojamo vsako dejanje agresije nad Ukrajino," je dejal, kot so sporočili iz Foreign Officea.
Zaskrbljenost zaradi razvoja razmer na Krimu je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Tudi ona se je zavzela za "ohranitev ozemeljske celovitosti" Ukrajine. Kot je za AFP pojasnil njen tiskovni predstavnik, se je danes po telefonu pogovarjala tudi z ukrajinskim začasnim premierom Arsenijem Jacenjukom, podrobnosti pogovora pa ni razkril.
Nato poziva k spoštovanju suverenosti
"De-eskalacija na Krimu je nujna. Zavezniki Nata še naprej tesno sodelujejo," je na Twitterju zapisal generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je pozval k takojšnji umiritvi razmer na krimskem polotoku. Po njegovih besedah 28 članic zavezništva še naprej "tesno sodeluje" glede situacije v Ukrajini. Ponovno pa je pozval Rusijo, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in meje Ukrajine.
Obama svari Rusijo
Obama je izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ruskih vojaških aktivnostih znotraj Ukrajine" in opozoril, da bo Rusijo drago stalo, če bo prekršila ukrajinsko suverenost. "ZDA bodo skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo zagotovile, da bodo posledice kakršnegakoli vojaškega posredovanja v Ukrajini," je dejal Barack Obama novinarjem Beli hiši.
Obama je priznal da ima Rusija kulturne in gospodarske vezi z Ukrajino ter določene lastne interese, vključno s pomorsko bazo na krimskem polotoku. Vendar pa bi bila kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine "zelo destabilizirajoča". Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini bi "predstavljalo veliko vmešavanje v zadeve, ki jih morajo razrešiti prebivalci Ukrajine".
Bliža se 3.svetova vojna...