Velik kos meteorita je v petek nad Čeljabinskom v osrednji Rusiji ob vstopu v Zemljino atmosfero razpadel z močjo, ki je bila 30-krat večja od eksplozije atomske bombe nad Hirošimo. Eksplodiral naj bi nekaj deset kilometrov nad površjem, njegovi delci pa naj bi nato deževali nad širokim območjem okoli Čeljabinska.
Toda reševalci so imeli doslej precej težav z iskanjem delcev meteorita. Potapljači so v soboto preiskovali tudi jezero Čebarkul, a niso našli ničesar omembe vrednega, poleg tega pa jim je iskanje oteževala slaba vidljivost v vodi.
Našli delce meteorita
Zdaj pa so znanstveniki ruske akademije znanosti sporočili, da so kemični testi nekaj kamnin, ki so jih našli na obali jezera, pokazali, da izvirajo iz vesolja. To je za rusko tiskovno agencijo potrdil član ruske akademije znanosti Viktor Grohovski. Njegova Zvezna uralska univerza pa je objavila še, da "meteorit spada v razred običajnih hondritov".
Hondrit je sicer kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem matičnega telesa, iz katerega je nastal, piše v spletni enciklopediji Wikipedia.
Kot je še pojasnil Grohovski, je bil meteorit sestavljen iz železa v kovinski obliki ter krizolita in sulfitov. Železo predstavlja okoli deset odstotkov sestave meteorita, ki ga bodo, kot so napovedali na univerzi, "najverjetneje imenovali meteorit Čebarkul".
Grohovski je prepričan, da obstaja tudi večji del meteorita, ki naj bi padel prav v jezero Čebarkul. Oblasti so območje okoli jezera zaprle in ne pustijo, da bi pri iskanju sodelovali tudi neodvisni raziskovalci.
Najhujši je bil udarni val
Večine škode na območju Čeljabinska sicer niso povzročili delci meteorita, ampak udarni val, ki je nastal v eksploziji ob njegovem razpadu. Kot je izračunala ameriška vesoljska agencija Nasa, se je pri tem razvila energija, enakovredna približno 500 kilotonam moči.
Udarni val je razbijal stekla ter lomil okna in vrata, večino poškodb pa so ljudje utrpeli zaradi delcev razbitega stekla. V nedeljo je bilo v bolnišnici še okoli 40 ljudi – med njimi tudi trije otroci, ki so utrpeli hujše poškodbe.
Poškodovanih je bilo tudi okoli pet tisoč stavb, kar v zimskih razmerah in temperaturah krepko pod ničlo predstavlja dodaten problem. Na območju se že od petka kakih 24 tisoč reševalcev trudi popraviti stanovanja okoli sto tisoč prebivalcev, da bodo spet primerna za prebivanje in da se bo življenje lahko normaliziralo.
