Unija CDU/CSU je prejela 28,5 odstotka glasov, kar je sicer drugi najslabši rezultat za stranko, a za okoli štiri odstotne točke boljši kot pred štirimi leti. Na drugem mestu je podvojila rezultat AfD in zbrala 20,8 odstotka glasov. Prvič v zgodovini so na tretjem mestu socialdemokrati, ki so doživeli zgodovinsko slab rezultat s 16,4 odstotka.
Zeleni so prejeli 11,6 odstotka glasov. Za zmagovalce pa velja tudi Levica, ki so ji ankete dolgo časa napovedovale, da bo ostala zunaj parlamenta, a ji je uspelo okrepiti podporo na 8,8 odstotka glasov.
Sestrski CDU/CSU bosta v novi sestavi parlamenta imeli 208 sedežev, stranka AfD 152, SPD 120 sedežev, Zeleni 85, Levica pa 64 sedežev. V parlamentu bo z enim sedežem zastopana tudi stranka danske manjšine SSW, ki ji sicer ni treba doseči volilnega praga petih odstotkov.
Liberalcem (FDP) in levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) medtem ni uspelo priti v parlament, ostala sta tik pod volilnim pragom. FDP je podprlo 4,33 odstotka volivcev, BSW pa 4,97 odstotka.
Merz si želi novo vlado do velike noči
Kanclerski kandidat zmagovalne unije CDU/CSU Friedrich Merz je že kmalu po volitvah napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči. Glede na neuradne izide je sicer možna parlamentarna večina z dvema strankama - unijo in SPD. Večino bi sicer CDU/CSU lahko oblikoval tudi z AfD, a je Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico, nazadnje tudi na volilni večer.
Vidna razdeljenost države
Volilni rezultati po deželah so pokazali delitve znotraj države. V večini vzhodnih dežel je namreč postala najmočnejša sila AfD. To velja za Mecklenburg-Predpomerjansko, Brandenburg, Saško-Anhalt, Saško in Turingijo, v slednji je sicer AfD tudi najmočnejša sila v deželnem parlamentu.
Konservativna unija je postala najmočnejša sila večinoma v zahodnih deželah. Tradicionalno je na Bavarskem jasna zmagovalka Krščansko-socialno unija (CSU), ki je zmagala v vseh okrajih. Socialdemokrati so medtem zmagovalci v Bremnu in Hamburgu, poroča portal Tagesschau.
Visoka volilna udeležba
Predčasne volitve je zaznamovala tudi visoka volilna udeležba. Na volišče je bilo vabljenih 59,2 milijona ljudi, udeležilo pa se jih je 82,5 odstotka, kar je največ od združitve obeh Nemčij leta 1990. Na zadnjih volitvah septembra 2021 je bila volilna udeležba 76,4 odstotka.
Največ volivcev si želi videti koalicijo med CDU/CSU in SPD, kaže raziskava inštituta YouGov. Omenjeno koalicijo namreč podpira 44 odstotkov anketirancev, 25 odstotkov pa si želi tričlansko koalicijo, ki bi vključevala še Zelene. Okoli 30 odstotkov je medtem podprlo koalicijo z AfD. V raziskavi je sodelovala 1001 oseba..
Kaj pa naj pomeni? Nekaj več dela s razglasitvijo AfD za teroristično-fašistično organizacijo, potem pa jo prepovedati, njenim članom pa izdati plačilne naloge zaradi sovražnega govora, rušenja ustavne ureditve, terorizma - ali pa jih enostavno in brez obrazložitve pozapreti. Saj… ...prikaži več jedrno odgovorne obrazložitve v svoji omejenosti niti ne bi razumeli. Hm...tole pa nekako diši po SA delovanju...a vendarle, saj smo jedrno odgovorni, menda se na to ne bomo ozirali...duh časa od nas zahteva akcijo!
Postal bo 4. rajh!