Bao Fan je ustanovitelj investicijske banke China Renaissance Holdings, ki je poslovala s spletnimi velikani kot so Tencent, Alibaba in Baidu, in velja za vodilno banko v kitajskem tehnološkem sektorju.
Do dotičnega primera je prišlo potem, ko je v zadnjih letih izginilo več poslovnih voditeljev, vključno s šefom Alibabe Jackom Majem. Obenem so izginjali tudi kitajski državljani, ki so sodelovali v protivladnih protestih ali kampanjah za človekove pravice, a so bili ti primeri deležni manj pozornosti kot pa izginotja kitajskih milijarderjev, poroča BBC.
Skrivnostno izginotje lastnika nogometnega kluba leta 2015
Zadnje izginotje milijarderja je spodbudilo špekulacije, da je to eden izmed načinov, kako predsednik Xi Jinping krepi nadzor nad kitajskim gospodarstvom. Ta teden so bili namreč tudi objavljeni načrti za največjo prenovo kitajskega finančnega regulativnega sistema v okviru letnega Državnega ljudskega kongresa (NPC).
Predvidena je vzpostavitev novega nadzornika, ki bo nadziral večino finančnih sektorjev. Oblasti so razložile, kako bo to zapolnilo trenutne vrzeli, ki jih je povzročilo več agencij, ki spremljajo različne vidike kitajske industrije finančnih storitev, ki je vredna več milijard dolarjev.
Samo v letu 2015 je izginilo najmanj pet direktorjev, med njimi tudi Guo Guangchang, predsednik konglomerata Fosun International, ki je na Zahodu najbolj znan po lastništvu lige Wolverhampton. Guo je izginil decembra 2015, njegovo podjetje pa je po njegovem ponovnem pojavu sporočilo, da pomaga pri preiskavi.
Izginotje ustanovitelja Alibabe še vedno ostaja skrivnost
Dve leti pozneje so kitajsko-kanadskega poslovneža Xiao Jianhua odpeljali iz luksuznega hotela v Hongkongu. Bil je eden najbogatejših Kitajcev, lani pa je zaradi korupcije končal v zaporu. Marca 2020 je milijarder in nepremičninski tajkun Ren Zhiqiang izginil z obličja sveta, potem ko je Xija označil za klovna zaradi njegovega ravnanja s pandemijo.
Odpiranje gospodarstva zaslužno za več milijard dobička
Kitajska vlada trdi, da so bili ukrepi proti nekaterim kitajskim milijarderjem sprejeti izključno na pravni podlagi in obljublja, da bo izkoreninila korupcijo. Po več desetletjih liberizacije pa ima sedaj Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu.
Odpiranje gospodarstva je pomagalo ustvariti številne multimilijarderje, ki so s svojim bogastvom pridobili precejšnjo moč. Nekateri trdijo, da želi kitajska komunistična partija ponovno prevzeti oblast in to počne na skrivnostne načine. Prav tako menijo, da so velika podjetja spoznala svojo naraščajočo moč med vladavino Xijevih predhodnikov. Pred tem se je namreč Peking osredotočal na tradicionalne centre moči, vključno z vojsko, težko industrijo in lokalnimi oblastmi.
"Te incidenti pošiljajo širše sporočilo javnosti"
Z ohranjanjem trdnega nadzora nad temi področji je Xi razširil svojo osredotočenost, da bi nadzoroval še večji del gospodarstva. "Včasih so ti incidenti tako narejeni, da pošljejo širše sporočilo določeni industriji ali interesni skupini," je za BBC dejal Nick Marro iz Economist Intelligent Unita. "Navsezadnje to odraža poskus centralizacije nadzora in oblasti nad določenim delom gospodarstva, kar je bila ključna značilnost Xijevega sloga vladanja v zadnjem desetletju," je še dodal.
Xi poudaril pomen zasebnega sektorja
Kitajske oblasti trdijo, da je naloga politike skupne blaginje vladavina prava in enaka pravila za bogate in revne. Peking trdi, da je cilj te politike zmanjšati naraščajočo vrzel v premoženju, za katero se mnogi strinjajo, da je pomembna težava, ki bi lahko spodkopala položaj komunistične partije, če je ne bi obravnavali.
Država se sooča z naraščajočo neenakostjo in Xi naj bi bil pod pritiskom ekstremističnih levičarjev, ki se želijo približati socialističnim koreninam stranke. Skrivnost, ki obdaja izginotja milijarderjev, kot tudi širša zaskrbljenost glede pristopa Pekinga do poslovanja, bi lahko imela pomembne neželene posledice. Nekateri trdijo, da vlada tvega odvrnitev novih poslovnih talentov.
V govoru je tudi pozval podjetja in podjetnike, naj bodo "bogati in odgovorni, bogati in pravični, bogati in polni ljubezni." Prejšnji teden pa je opozoril tudi bančnike, naj ne sledijo zgledu svojih hedonističnih zahodnih kolegov. To nekateri vidijo kot dokaz, da ima Xi pred očmi le finančni sistem. Sedaj se poraja vprašanje, ali bo Xi zaradi obračuna z milijarderji utrdil oblast. Zagotovo je na kocki zaupanje v kitajske finančne trge, podjetja in navsezadnje celotno gospodarstvo.
Kot, da drugje, npr. v "oboževani" Ameriki, ne bi tu pa tam kakšen izginil.
Včasih so temu rekli podržavljenje zasebnega premoženja, ampak danes preveč očitna formulacija ni več v modi!?
Ruski sindrom.