Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) prek danskih internetnih povezav vohunila za vodilnimi politiki in uradniki iz Nemčije, Švedske, Norveške in Francije. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zaenkrat še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.
Po poročanju DR naj bi bila danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, avgusta lani seznanjena z zadevo. Pred tem je za DR dejala, da je "sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo".
To je poudarila tudi v današnjem odzivu za nemške medije, pri čemer konkretnega primera ni želela komentirati. Se pa danska vlada distancira od tovrstnih aktivnosti. Poročanja medijev prav tako ni želela komentirati danska vojaška obveščevalna služba.
Vohunili za Merklovo, Steinmeierjem in Steinbrückom
DR je omenjene navedbe razkril po preiskavi, ki jo je opravil skupaj z več mediji, švedsko televizijsko postajo SVT, norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung ter francoskim časnikom Le Monde.
Po navedbah DR so bili med tistimi, za katerimi je vohunila NSA, nemška kanclerka Angela Merkel ter takratna nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in vodja nemške opozicije Peer Steinbrück. NSA je dostopala do kratkih besedilnih sporočil SMS, telefonskih klicev in opravil na internetu, vključno z iskanjem, klepetom in storitvami za sporočanje, je še poročal DR.
Po navedbah DR je bilo vohunjenje podrobno opisano v tajnem, internem poročilu delovne skupine FE s kodnim imenom Operacija Dunhammer. Vodstvo FE je bilo s tem seznanjeno maja 2015. DR je še poročal, da so informacije prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE, in navedel, da je njihova razkritja neodvisno potrdilo več virov.
Če bodo navedbe DR in drugih medijev potrjene, se je ameriško vohunjenje dogajalo med in po aferi Snowden leta 2013. Takrat je nekdanji pogodbenik NSA Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani ter imela po vsem svetu razvejeno prisluškovanje. Med drugim so prisluškovali mobilnemu telefonu nemške kanclerke Merkel.
DR je že novembra lani poročal, da so ZDA od leta 2012 do 2015 prek danskih kabelskih povezav vohunile za dansko in evropsko obrambno industrijo.
"S političnega vidika je to škandal"
V Nemčiji predsednik preiskovalne parlamentarne komisije za NSA Patrick Sensburg (CDU) v odzivu ni bil presenečen nad razkritji. Kot je dejal po poročanju nemškega Deutsche Welle, so tovrstna prisluškovanja običajna praksa. "Potrebno je razumeti obveščevalne službe. Tukaj ne gre za prijateljstvo. Ne gre za moralno-etične zadržke. Gre za uveljavitev interesov," je dejal.
Steinbrück je za nemške medije potrdil, da je za prisluškovanje izvedel šele iz medijev ter da je to s "političnega vidika škandal".
Tudi nemška vlada ni bila seznanjena, da so z Danske vohunili za njenimi vodilnimi predstavniki. "Zadeva vaše preiskave je kanclerki znana šele po vašem vprašanju," dejal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi sedanji nemški predsednik Steinmeier je dejal, da doslej ni bil seznanjen s prisluškovanjem iz Danske.
Za Berlinom so se odzvali tudi v Franciji. Kot je sporočila francoska vlada, so navedbe o ameriškem vohunjenju za vodilnimi politiki v Evropi ob pomoči Danske zelo resne, če se potrdijo.
"To je zelo resno. Preveriti moramo, ali so naši partnerji v EU, Danci, v svojem sodelovanju z ameriškimi službami naredili napako ali zmoto," je za francoski radio dejal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune. Dodal je, da bi bilo prav tako zelo resno, če se bo izkazalo, da je Washington vohunil za voditelji EU.
Švedski obrambni minister Peter Hultqvist in norveški obrambni minister Frank Bakke-Jensen pa sta danes od danskih oblasti zahtevala pojasnila. Dodala sta, da sta o tem z dansko obrambno ministrico govorila že pretekli teden, poročajo tuje tiskovne agencije.
