Finančni ministri EU na maratonskih, okoli 19-urnih pogajanjih v Luksemburgu niso uspeli doseči dokončnega dogovora o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev.
"Prehodili smo že 90 odstotkov poti, dogovor je blizu, razčistiti je treba le še 'zelo malo točk'," je ob odhodu povedal francoski finančni minister Pierre Moscovici. Tudi njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble je ocenil, da je dogovor blizu, a ne dokončen.
Članice unije se načeloma strinjajo, da so potrebna jasna pravila za bodoče reševanje onemoglih bank oziroma jasen vrstni red prevzemanja bremena pri reševanju bank: najprej delničarji, nato upniki in nazadnje varčevalci z več kot 100.000 evri na računu.
Francija, Velika Britanija, Italija in Švedska želijo možnost, da se lahko od primera do primera odločijo za določeno prožnost, medtem ko bi drugi tabor, v katerem so Nemčija, Finska in Nizozemska, rad videl čim strožja pravila v izogib negotovosti, ki je ne marajo ne varčevalci ne vlagatelji.
Tri faze ukrepanja
Komisija je predlagala "škatlo z orodji" za tri faze ukrepanja - preprečevanje kriz, zgodnje ukrepanje ob prvih znakih krize ter reševanje kriz s sanacijo ali likvidacijo problematičnih bank.
Za reševanje kriz bank je predlagala štiri glavna orodja - prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bi delničarje in upnike prisilili v izgube.
"Bail in" omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice. Eno od orodij bodo tudi vloge nad 100.000 evrov.
Ključna rdeča črta je, da so zavarovani depoziti, torej vloge pod 100.000 evrov, nedotakljive.
