Do tragičnega dogodka je prišlo že lani januarja, a preiskovalna komisija je šele te dni objavila poročilo o nesreči, ki se je zgodila ob obali Kiribatov. Za potop katamarana MV Butiraoi, naj bi bila med drugim kriva opita posadka in nesposoben kapitan, ki ni bil kos plovbi. Prav tako je komisija ugotovila, da je večina, če ne vsi, od 95 žrtev umrla zaradi lakote, dehidracije in podhlajenosti.
Ugotovili so, da so ukrepi posadke prispevali k najhujši pomorski katastrofi v ugodovini Kiribatov, kljub temu pa po njihovi oceni ni šlo za namerna dejanja, ki bi privedli do smrti.
Potek tragedije
18. januarja lani se je 89 potnikov in 13 članov posadke vkrcalo na katamaran MV Butiraoi na otoku Nonouti. Otok se nahaja na enem od 32 atolov v verigi otokov Kiribati, kjer domuje približno 109.000 ljudi. Potniki so bili proti mestecu Betio, ki je oddaljen približno 288 km in se prav tako nahaja na enem izmed atolov. Potovanje naj bi trajlo dva dni.
Konstrukcija katamarana močnih in visokih valov na odprtem morju ni zdržala in je podvrgla potopu. Čoln je sicer imel dva rešilna splava za 25 oseb in dva aluminijasta delovna čolna. Vendar pa sta bila oba splava zaradi razbitin neuporabna, na preostalih dveh čolnih pa ni bilo hrane in vode.
Aluminjasti čoln je 28. januarja opazila novozelandska zračna patrulja letalskih sil Orion. Rešenih je bilo le sedem preživelih, od tega dva člana posadke in 14-letno dekle. Vsi so trpeli zaradi dehidracije in blage stopnje podhranjenosti.
Oblasti Nove Zelandije, Avstralije, Združenih držav Amerike in Kiribatov so nadaljevale iskanje do 8. februarja, a kljub temu je 95 ljudi še vedno pogrešanih.
Kaj je šlo narobe?
Po ugotovitvah komisije naj bi skrbi nastopile že pred odhodom MV Butiraoi. Katamaran naj bi bil poškodovan zaradi preobremenitve in zelo slabo vzdrževan. Potekla pa naj bi tudi radijska licenca katamarana, kar je pomenilo, da v času nesreče sploh ni bil ploven. Tudi mornarski inšpektor je po pregledu čolna ugotovil, da na aluminjastih čolnih ni dovolj rešilnih jopičev in prostora, zaradi katerega je tudi izdal navodilo, da katamaran ne sme prevažati potnikov. MV Butiraoi naj prav tako doživel mehanske okvare, potem ko se je njegov propeler zapletel z ribiško mrežo.
Napake poveljnika trajekta
Komisija je ugotovila, da kapitan ni upošteval več opozorilnih dejavnikov, ki so kazali na tveganost izplutja. Poveljnik ni upošteval opozorila svojega kolega o slabem vremenu na odprtem morju in ni hotel upočasniti, ko se je znotraj čolna pojavil glasni šum. Prav tako kapetan ladje morskemu stražniku ni sporočil, preden je trajekt izplul, tako da na kopnem ni noben vedel, kaj se je zgodilo. Ob stiski, ki se je začela dogajati na morju ni poslal nobenega sporočila in ni aktiviral radijskega signala, ki bi opozoril druge na položaj.
Kapitan je bil nepremišljen do ladje, posadke in potnikov. Varnost potnikov je bila zaradi slabega vodenja ogrožena. V poročilu so tudi zapisali, da naj bi poveljnik in posadka med delovnim časom uživali alkohol.
Priporočila komisije
Komisija je v nadaljnje določila 15 priporočil, ki jih mora izvajati vlada otoške države. Določili so, da je treba poročila o škodi med vsako plovbo poslati mornarski diviziji, prepovedali so pitje alkohola med delovnim časom, čolni morajo imeti dovolj rešilnih jopičev za vsakega potnika na krovu in, da jih je treba redno pregledovati. Potrebno je tudi okrepiti predpise, da se zagotovi strožja skladnost.
Veliko ljudi je zaradi neznanja angleškega jezika za tragedijo krivilo vlado in pomorske oblasti. Angleški opozicijski poslanec, je zato dejal, da bodo vsebino poročila priredili tudi za skupnost teh ljudi.
