depešaVatikan ni dovolil svojim predstavnikom, da bi pričali pred irsko komisijo, ki je preiskovala duhovniško zlorabo otrok, in je bil jezen, ko so jih poklicali.
Kot navaja tajni dokument z ameriškega veleposlaništva v Rimu, je irska komisija pod vodstvom sodnice Yvonne Murphy naslovila prošnjo za informacije o zlorabah neposredno na vatikanske uradnike, s čimer se je izognila uradnim diplomatskim kanalom, vendar pa je dejanje "užalilo številne v Vatikanu, ki so takšno početje razumeli kot spodkopavanje suverenosti Vatikana", piše v dokumentu, ki nosi datum 26. februar 2010.
Omenjena irska komisija je novembra 2009 šokirala javnost s poročilom, ki razkriva, da je bilo med letoma 1975 in 2004 v dublinski nadškofiji zlorabljenih več kot 300 otrok, kar so cerkvene oblasti vedele in zatajile.
Vatikanski urad za stike z javnostjo je v odzivu podvomil v verodostojnost objavljenih dokumentov. "Ta poročila predstavljajo razmišljanja in mnenja ljudi, ki so jih napisali, zato jih ni moč obravnavati kot izjave Svetega sedeža ali točne citate besed njegovih predstavnikov," so zapisali.
Dejanje papeža bi lahko sprožilo nasilje
Spletna stran WikiLeaks je objavila tudi dokument, ki nosi datum 30. november 2009, v njem pa britanski veleposlanik v Vatikanu Francis Campbell sporoča ameriškim diplomatom, da je odločitev papeža Benedikta XVI., da olajša prestop anglikancev v rimskokatoliško vero, pahnila odnose med anglikanci in Vatikanom v najhujšo krizo v zadnjih 150 letih.
Ustanovitelja Wikileaksa so v londonskem zaporu premestili v samico. "Zaporniške oblasti so to verjetno storile zaradi njegove lastne varnosti,“ je povedala njegova odvetnica Jennifer Robinson. Assange je zaprt v zaporu Wandsworth na jugozahodu Londona.
Po njegovih ocenah bi lahko tudi sprožila nasilje nad katoliki v Angliji. "V nekaterih delih Anglije je še vedno prisotno sovraštvo do katolištva in morda ni treba veliko, da se ga sproži. Posledica bi lahko bila diskriminacija in v nekaterih primerih celo nasilje nad to manjšino," je ocenil diplomat.
Vatikan je na začetku novembra lani objavil nova pravila o prestopu članov Anglikanske cerkve, vključno s poročenimi duhovniki, v Rimskokatoliško cerkev. Za to naj bi se odločil zaradi številnih prošenj anglikancev za prestop, predvsem tistih, ki so bili razočarani nad razvojem svoje cerkve.
Dokument ameriškega predstavništva v Vatikanu s konca junija 2009, ki se je na WikiLeaksu pojavil v petek, pa kaže, da je Vatikan pomagal osvoboditi petnajst pripadnikov britanske mornarice, ki so jih marca 2007 na morju med Irakom in Iranom zajele iranske oblasti. Kot še piše, se Vatikan ponavadi vzdrži javne kritike iranskih oblasti, "tudi zato, da bi obdržal svojo sposobnost, da deluje kot posrednik, če pride do mednarodne krize."
Depeše razkrivajo še ...
Papež je bil odgovoren za nasprotovanje Vatikana, da bi Turčija vstopila v EU, in je hotel, da bi bila referenca na evropske "krščanske korenine" vključena v ustavo EU-ja. Leta 2004 je namreč prihodnji papež, takrat še kardinal Ratzinger, spregovoril proti vstopu Turčije v EU, čeprav naj bi bil takrat Vatikan glede tega vprašanja še nevtralen. Takratni zunanji minister Vatikana, monsignor Pietro Parolin, je ameriškim diplomatom odgovoril, da so Ratzingerjeve izjave njegove lastne in ne uradno stališče Vatikana.
Depeša razkriva, da je bil Ratzinger vodilni glas za vatikanskimi neuspešnimi prizadevanji, da bi v ustavi EU-ja zagotovili omembo evropskih "krščanskih korenin". Ameriški diplomat je zapisal, da Ratzinger "jasno razume, da bi s tem, ko bi pustili muslimaski državi, da se priključi EU-ju, še bolj oslabilo njegovo prizadevanje po krščanskih temeljih Evrope".
