Dolgoletni spor med Azerbajdžanom in Armenijo je lani skoraj prerasel v vojno.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so armenske sile poskušale davi vdreti na azerbajdžansko območje ob Karabahu.
"Izbruhnili so siloviti spopadi na frontni črti na območju Kojavend-Fizuli," je sporočilo ministrstvo, ki je dodalo, da je v spopadih umrlo nekaj njihovih vojakov.
Obtožbe z obeh strani
"Sovražnik še naprej s težkim orožjem obstreljuje azerbajdžanske točke," so še zapisali.
Armensko obrambno ministrstvo obtožuje Baku, da je napadlo karabaške vojaške točke ob jugovzhodni in vzhodni fronti.
"Azerbajdžansko politično in vojaško vodstvo je povečalo napetosti na frontni liniji in širi napačne informacije," so sporočili iz armenskega ministrstva.
Armenija se po njihovem drži dogovora o prekinitvi ognja in je pozvala Azerbajdžan, naj preneha z zaostrovanjem razmer.
Obrambno ministrstvo v Gorskem Karabahu je sporočilo, da so se obranili pred sovražniki, ki so utrpeli žrtve. "Nekaj trupel azerbajdžanskih vojakov se nahaja na nevtralnem območju," so dodali.
Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.
Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi. Nazadnje so izbruhnili aprila lani, po štirih dneh sta se strani dogovorili za prekinitev ognja, ki pa jo obe strani kršita.
