Četrti kos evropske zakonodaje, ki ureja to področje, predvideva razširitev izmenjave podatkov na dividende, kapitalske dobičke in vse druge finančne prihodke.
"Današnji predlog bo članice unije bolje opremil za pobiranje davkov ... To bo še eno močno orožje v našem arzenalu za odločen boj proti davčnim utajam," je poudaril komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta.
Z današnjim predlogom naj bi tako dobila unija najcelovitejši sistem samodejne izmenjave podatkov o prihodkih in premoženju nerezidentov med davčnimi upravami različnih držav, a za zdaj le na papirju.
Tri kose zakonodaje o izmenjavi bančnih podatkov o nerezidentih, ki naj bi članicam pomagala zagotoviti učinkovito pobiranje davkov, je komisija že spisala, dva so članice že sprejele, le enega izvajajo, a še to ne vse.
Sporočanje brez zaprosila
Od julija 2005 velja direktiva o obdavčevanju prihodkov od obresti, ki, kot pove njeno ime, od davčnih uprav članic terja samodejno izmenjavo podatkov o prihodkih od obresti nerezidentov.
Samodejna izmenjava pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi članici brez predhodnega zaprosila, sicer pa si članice podatke izmenjujejo tudi na zaprosilo ali na lastno pobudo. Podatki se sporočajo vsaj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta članice, v katerem postanejo razpoložljivi.
To direktivo je komisija nato dopolnila s tremi novimi kategorijami: prihodki od vseh investicijskih skladov, drugih inovativnih finančnih instrumentov in od življenjskega zavarovanja.
A ta prenovljena direktiva, predlagana leta 2008, je zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga obtičala v zakonodajnem mlinu. Članice so se na majskem vrhu zavezale, da jo bodo sprejele do konca leta.
Avstrija in Luksemburg imata izjemo tudi v prvi direktivi - namesto sodelovanja pri izmenjavi podatkov lahko prihodek od obresti nerezidentov sami obdavčita in tako pobran davek posredujeta njihovi državi; trenutno uporabljata 35-odstotno davčno stopnjo.
Začetek izmenjave 2015
Tretji kos zakonodaje, ki velja od začetka tega leta, a se bo začel izvajati 1. januarja 2015, je direktiva o upravnem sodelovanju. Ta izmenjavo razširja na pet kategorij: dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjev, vse proizvode življenjskih zavarovanj, pokojnine in nepremičnine.
Današnji predlog dejansko dopolnjuje direktivo o upravnem sodelovanju z vključitvijo dividend, kapitalskih dobičkov, drugih finančnih prihodkov in stanja sredstev na računu. Izmenjava teh podatkov naj bi se prav tako začela izvajati januarja 2015. Leta 2017 pa je predvidena revizija danes predlagane zakonodaje.
Pomembna razlika med prvo in prenovljeno direktivo o upravnem sodelovanju je ta, da je v prvi samodejna izmenjava podatkov potrebna le, "če so ti na voljo". Današnji predlog pa terja obvezno samodejno izmenjavo podatkov.
Če bodo članice sprejele in izvajale vse štiri zakonodajne kose, bo to pomenilo, da med seboj obvezno samodejno izmenjujejo enake informacije, kot so se jih zavezale izmenjevati z ZDA v okviru sporazuma o davčni skladnosti računov v tujini (Fatca). Nekatere članice so ta sporazum z Američani že sklenile, nekatere se o njem pogajajo.
