Lavabit, družba iz ameriške zvezne države Teksas, je včeraj popoldan napovedala konec svojega delovanja. Lastnik Lavabita Ladar Levison je v obvestilu za javnost namignil, da je v zadnjem mesecu bil oster boj z ameriškimi oblastmi, ki so od njega zahtevali dostop do kriptiranih podatkov na serverjih.
Znano je namreč, da je žvižgač Edward Snowden uporabljal prav Lavabitovo storitev šifrirane elektronske pošte pri svoji komunikaciji z zunanjim svetom na moskovskem letališču, kjer je obtičal več tednov v naporih, da se izogne izročitvi ZDA zaradi razkritja ameriškega nadzora nad elektronskimi komunikacijami po vsem svetu.
"Po tehtnem premisleku sem se odločil za prekinitev operacij. Želim si, da bi lahko z vami javno delil dogodke, ki so pripeljali do te odločitve. Ne morem. Prvi amandma bi mi moral zagotavljati svobodo govora v takšnih primerih. Na žalost pa je kongres sprejel zakone, ki pravijo drugače." Levison je še dodal, da raje zapre poštni servis kot pa da bi bil ožigosan kot "sodelavec v kriminalnih dejanjih proti Američanom."
Drugi ponudnik šifrirane pošte, ki je končal tovrstno dejavnost, je družba Silent Circle. Njen šef Mike Janke je dejal, da so uničili svoje serverje in tako preprečili, da bi prišli v situacijo, ko bi jih morali predati oblastem in s tem ogroziti zaupnost svojih strank. Kot je še zatrdil, oblast od njih še niso zahtevale dostopa, a ne dvomi, da bi njeni predstavniki "kmalu prišli". Soustanovitelj podjetja Jon Callas pa je ob tem po pisanju Forbsa dejal, da elektronska pošta, kot jo poznamo danes in ki deluje po protokolih SMTP, POP3 in IMAP, preprosto ne more biti varna.
Množično povpraševanje po varni komunikaciji
Ima pa Silent Circle to prednost, da je imel že doslej v ponudbi kriptiranje telefonskih kliceh in SMS sporočil, ta dva servisa pa bo ohranil tudi v prihodnje. Podatki kažejo, da so se Silent Circlu v zadnjih mesecih dohodki povečali kar za 400-odstotkov, predvsem zaradi zaskrbljenosti javnosti ob Snowdnovemu razkritju glede nadzora nad nešifrirano elektronsko komunikacijo.
Klienti obeh ponudnikov zaupne pošte so bili tudi nekateri ugledni politiki in poslovneži. Na spletnih socialnih omrežjih se je vest o zaprtju obeh razširila z veliko naglico. Nekateri uporabniki so ob tem rotili nekdanje ponudnike spletne pošte, naj vsaj začasno znova zaženejo serverja, da bi si lahko shranili nekatere v oblak shranjene informacije.
Bosta Google in Facebook zdržala?
Ob teh dogodkih poznavalci varnosti na spletu opozarjajo na pomen zadnjih dogodkov za varnost uporabnikov. "Pomanjkanje informacij o tej zadevi je lahko še posebej zaskrbljajoča za uporabnike množičnih komunikacijskih servisov, kot sta Google in Facebook, ki bi lahko bila predmet podobnih pritiskov, in lahko le upamo, da bosta nadaljevala boj za uporabnika proti zahtevam vlade," je po pisanju New York Timesa zapisala fundacija Electronic Frontier.
