Tuna je radioaktivnost "pobrala" v japonskih vodah pred selitvijo na drugo stran Tihega oceana. Znanstveniki poudarjajo, da je ribe še vedno popolnoma varno uživati, vendar primer kaže, kako živali prenašajo onesnaženost na velike daljave.
"To naj nam bo v poduk, kako so lahko med seboj povezane ekološke regije, četudi jih ločuje na tisoče kilometrov," je za BBC News opozoril Nicholas Fisher, profesor morskih znanosti na univerzi Stony Brook v New Yorku.
Onesnaženje je povezano s Fukušimo
Fisher in sodelavci so v raziskavi, objavljeni v reviji Proceedings ameriške nacionalne znanstvene akademije, preučili mišična tkiva 15 modroplavutih tunov (Thunnus orientalis), ulovljenih v vodah San Diega avgusta 2011, le nekaj mesecev po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima.
Gre za živali, katerih starši bi se drstili v japonskih vodah in tam preživeli eno do dve leti, preden so priplavali v vzhodni Tihi ocean.
Študija je pri vseh pregledanih ribah pokazala povišano stopnjo radioaktivnega cezija – izotope 134 in 137. Cezij 137 je že prisoten v morski vodi zaradi jedrskega testiranja orožja, a kratek, dveletni obstoj cezija 134 (pol življenjske dobe) pomeni, da se onesnaženje lahko neposredno poveže s Fukušimo. Druge razlage za prisotnost izotopa ni, pravijo.
Raven onesnaženja ni zdravju škodljiva
Izmerjene koncentracije so bile približno desetkrat višje kot v vzorcih, odvzetih pred nesrečo. Za primerjavo so preučili tudi rumenoplavutega tuna, ki v veliki meri naseljuje vzhodni Pacifik. Ugotovili niso nobenih razlik v vzorcih pred jedrsko nesrečo in po njej. Raziskava bo verjetno deležna pozornosti, saj je modroplavuti tun zelo dragocen v prehrani in letni ulov je "težak" tisoče ton.
Vendar potrošnikom ni treba skrbeti zaradi zdravja, saj je stopnja radioaktivnosti znotraj dovoljene meje in nižja od stopnje drugih radioaktivnih izotopov, ki se pojavljajo naravno v okolju, kot je na primer kalij 40.
"Preučiti je treba tudi druge vrste"
Skupina znanstvenikov prav tako meni, da bi se morala preiskava razširiti na druge selitvene vrste, ki so pogoste v japonskih vodah. Fukušima je lahko zelo uporabno orodje za izsleditev izvora in časovnice gibanja živali. Razmerje med cezijema 134 do 137 se lahko uporablja kot ura za določanje, kdaj in kako dolgo je neka vrsta migrirala. "Te informacije so lahko koristne pri prizadevanjih za ohranjanje ali upravljanje ribolova," je še povedal Fisher.
O radioaktivnemu rižu in soji, pridelanih na tistih področjih, tudi najbrž ne bomo nič slišali?