Kot je poudaril, bodo ZDA takoj uvedle nove sankcije proti Iranu, "dokler ne spremeni svojega obnašanja".
Teheran mora po njegovih besedah opustiti jedrski program in nehati podpirati teroristične skupine. Iranu je sporočil, da so ZDA pripravljene skleniti mir s tistimi, ki ga želijo.
Druge države podpisnice je ob tem pozval, naj odstopijo od jedrskega sporazuma z Iranom, od katerega je sam odstopil leta 2018. Zvezo Nato je ob tem pozval k večji angažiranosti na Bližnjem vzhodu.
Trump se je tako odzval na današnji iranski raketni napad na oporišči v Iraku. Iran je izstrelil pet raket na bazo v Erbilu na kurdskem severu države, 17 pa na letalsko bazo Al Asad kakih 160 kilometrov severozahodno od Bagdada v provinci Anbar. Slednja velja za eno največjih v Iraku.
Po Trumpovem govoru je nastalo olajšanje, ki ga je bilo moč čutiti že po iranskem odgovoru na ameriško likvidacijo poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Kasema Sulejmanija v petek v Bagdadu.
Trump je ponoči po raketnem napadu Irana tvitnil le, da je "vse v redu" in napovedal današnjo izjavo. Iraški premier Adil Abdul Mahdi je zjutraj potrdil, da je od Irana dobil obvestilo pred napadom na ameriške vojaške objekte. CNN navaja "arabski diplomatski vir", ki pravi, da so Iračani potem nemudoma obvestili Američane, ki so lahko umaknili svoje in koalicijske vojake na varno.
Iraške rakete so povzročile škodo v in okrog vojaških oporišč, žrtev pa ni bilo, kar je več kot jasno sporočilo, da si Iran ob nujnem odgovoru na usmrtitev državnega uradnika in kljub eksplozivni retoriki ne želi vojne z ZDA. To sporočilo je, kot kaže, sprejel tudi Trump, ki v svojem govoru ni bil nič kaj bojevit.
Začel ga je sicer z izjavo, da Iranu ne bo nikoli dovolil, da pride do jedrskega orožja, vendar to govori že leta. Napovedal je tudi zaostritev sankcij, kar se dogaja že od leta 2018, ko je odstopil od iranskega jedrskega sporazuma.
"Iran mora opustiti svoje jedrske ambicije in končati podporo terorizmu," je dejal Trump, obenem pa ponudil roko za pogajanja z izjavo, da je potrebno skleniti boljši sporazum z Iranom, kot je bil jedrski, sklenjen v času nekdanjega predsednika Baracka Obame.
Kot vedno pa je Trump našel razlog, da za zaplet okrivi svojega predhodnika Obamo, ki je menda kriv za zaostrovanje, ker je z Iranom sklenil jedrski sporazum in v okviru tega vrnil milijarde dolarjev ameriškega dolga Iranu, s katerim je Teheran potem lahko kupil rakete, ki jih je izstrelil na oporišča v Iraku.
"Rakete, ki so bile izstreljene sinoči, so bile plačane z denarjem, ki ga je omogočila prejšnja vlada," je dejal Trump. Izjava se je nanašala na 150 milijard desetletja zamrznjenega iranskega denarja v ZDA, od tega 1,5 milijarde v gotovini. To je bil iranski denar, ki so ga ZDA zaplenile po revoluciji in krizi s talci.
Med govorom je Trump omenil, da imajo ZDA "velike, mogočne, natančne, smrtonosne in hitre rakete", izdelujejo pa tudi številne nadzvočne izstrelke. Ponovil je kritike iranskih dejavnosti, ki destabilizirajo regijo Bližnjega vzhoda.
Obenem pa ni omenjal maščevanja za napad, ampak celo menil, da bi morala imeti zveza Nato večjo vlogo v Iraku. Evropske zaveznike je pozval, naj sprejmejo dogovor z Iranom, po katerem bo svet bolj varen in miren. Po usmrtitvi Solejmanija se koalicijske sile sicer ne ukvarjajo več z Islamsko državo, zaradi katere so bile poslane v Irak, ampak skrbijo za lastno varnost.
V športnem žargonu je sedaj izid tekme med Iranom in ZDA izenačen, čeprav je vrhovni vodja Irana ajatola Ali Kamenej po napadih izjavil, da je šlo le za zaušnico, ki ni zadostna. Vendar pa je zunanji minister Mohamed Džavad Zarif izjavil, da je bil napad proporcionalen odgovor na ameriško dejanje, in dodal, da si Iran ne želi vojne.
