V severnoosetijskem mestu Beslan je več tisoč ljudi danes obeležilo spomin na žrtve drame s
talci, ki je pred tremi leti terjala več kot 330 smrtnih žrtev, od tega več kot polovice otrok.
Tisoči sorodnikov žrtev in preživelih so ob zvonjenju zvonov v zrak spustili bele balone, pred
uničenim poslopjem osnovne šole, v kateri se je odvijala drama, pa so žalujoči v dolgih vrstah
polagali cvetje in sveče.
Glavna slovesnost ob tretji obletnice tragedije je bila v soboto, ko je pred tremi leti
skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije na prvi šolski dan v šoli v Beslanu zajela več kot
1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in
izpustitev somišljenikov v Ingušetiji. Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni
kasneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih več kot 300 talcev, 12
pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.
Ruska parlamentarna komisija je decembra lani v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih
ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih
upornikov, med njimi
Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile lani ubile. Poročilo se ni skladalo s
trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve. Starši žrtev pa
so zahtevali, da je treba soditi tudi tistim, ki so bili odgovorni za reševanje talcev, vključno z
vodjo ruskih posebnih enot
Nikolajem Patruševim. Roka pravice je namreč dosegla le edinega preživelega izmed
32 ugrabiteljev, 24-letnega Čečena
Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja lani obsojen za dosmrtno ječo.
Svojci žrtev in mnogi Rusi so prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov.
Julija letos je 89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, na Evropskem sodišču za
človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo proti Rusiji. Tožijo jo zaradi kršitve štirih členov
Evropske konvencije o človekovih pravicah - pravice do življenja, pravne zaščite, spoštovanja
zasebnega in družinskega življenja ter svobode izražanja.
Glavno sporno vprašanje je, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih
posebnih enot na zadnji dan tragedije. Oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni
ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa trdijo, da so ruske posebne enote namerno
sprožile spopad z ugrabitelji z izstrelitvijo granate tako uničujoče moči, da se je zrušil del
strehe šole in zahteval žrtve. Takrat je prišlo do ostrih spopadov z ugrabitelji, ki so zahtevali
mnoge žrtve.
