V spomin na spodleteli upor Tibetancev proti kitajski nadvladi leta 1959, ko je iz Kitajske med drugim emigriral tibetanski dalajlama (duhovni in politični vodja), so se nekateri v Indiji živeči Tibetanci odpravili na šest mesecev trajajoč pohod proti Tibetu. Mesto začetka pohoda ima simboličen pomen, saj je tam nastanjen dalajlama.
Kitajska krši človekove pravice
Indijska policija je že pridržala večino, to je več sto pohodnikov. Aretacije je
izvedla tudi v mestu New Delhi, kjer so potekale demonstracije Tibetancev proti kitajski zasedbi
Tibeta.
Odločen odgovor indijske policije je presenetljiv, saj je bila Indija do zdaj naklonjena
tibetanskim emigrantom. Kot kaže, je postala dovzetnejša za kitajske interese.
Oglasil se je tudi dalajlama in opozoril, da Kitajska še zmeraj krši človekove pravice Tibetancev, predvsem pa želi izbrisati tibetansko identiteto. Pohoda na Kitajsko pa duhovni vodja Tibetancev ni komentiral.
Odcepitvene težnje
Zelo verjetno je, da so Tibetanci, ki si že ves čas kitajske nadvlade želijo
samostojnosti ali vsaj široke avtonomije, pohod organizirali pod vtisom kosovskih Albancev, ki so
pred kratkim osnovali svojo državo. Oglašajo se tudi drugod po svetu. Oseti in Abhazijci so denimo
dvignili pritisk na Gruzijo, od katere se želijo odcepiti. Pri tem se lahko naslanjajo na Rusijo,
medtem ko so Tibetanci v svojem boju za državo osamljeni.
