"Tega si ne bo dovolil niti neracionalni predsednik Rusije"

"V tem trenutku je težko oceniti obseg zastavljene vojaške operacije. Aktivnosti za katere se je odločila Rusija, nimajo nikakršne racionalne osnove, ki bi nam lahko olajšala sklepanje do kje bo, za uveljavljanje svojih interesov, pripravljen iti predsednik Putin," pravi analitik dr. Denis Čaleta z Instituta za korporativne varnostne študije.

Kakšen je cilj Rusije?

Po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v ponedeljek podpisal odlok o priznanju neodvisnost separatističnih republik na vzhodu Ukrajine, sta voditelja separatističnih Donecka in Luganska Rusijo zaprosila za pomoč pri "obrambi pred ukrajinsko vojsko". Ruska invazija na Ukrajino se je začela danes v zgodnjih jutranjih urah. 
"Osebno menim, da bodo cilji Rusije vsekakor usmerjeni v uničenje oziroma onesposobitev ključnih strateških infrastrukturnih in vojaških objektov Ukrajine. Realna pričakovanja prvega koraka v tej neracionalni vojaški operaciji pa so vsekakor tista sporna območja, ki jih Rusija vidi, kot svoje neposredno interesno cono," ocenjuje Čaleta.  

Anže Petkovšek

Napad na Baltske države? "Tako neracionalen ni niti Putin!"

Baltske države in Poljska so pri zvezi Natu zahtevale aktivacijo 4. člena pogodbe severnoatlantskega zavezništva.
Čaleta je prepričan, da do invazije Rusije v Baltske države ne bo prišlo. "Omenjene države so članice zveze NATO, kar bi pomenilo, da bi bil to neposreden napad na celotno zavezništvo. Tega si pa ne bo dovolil tudi neracionalni in nekonvencionalni predsednik Rusije," pravi analitik.
Latviji ima sicer veliko in nezadovoljno rusko govorečo manjšino, ki predstavlja več kot tretjino prebivalcev dvomilijonske države.

"Dejstvo je, da so trenutne posledice samo odraz stanja, ki se je v realpolitiki zasejal že nekaj let nazaj in se je prvič močno odrazil z aneksijo Krima."

Kakšne daleč so pripravljene iti ZDA?

Čaleta je prepričan, da se Kitajska se nikakor ne bo vpletala v konflikt, kar je pokazala že s svojim stališčem v Varnostnem svetu OZN.
"Bo pa zelo pozorno spremljala odziv ZDA in NATA. Njeni strateški interesi so predvsem usmerjeni v priključitev Tajvana. Zato bodo odzivi ZDA v Ukrajinski krizi lahko eden od pokazateljev, kako daleč so pripravljene iti ZDA pri zaščiti svojih partnerjev. Ali bodo ostale samo pri finančnih in gospodarskih sankcijah in pritiskih ali bodo posegli tudi po neposredni vojaški vpletenosti."

Članstvo Ukrajine v Natu ostalo pri obljubah

Nekatere države članice Nata so zahtevale aktivacijo 4. člena pogodbe, Nato pa v Ukrajino, ki (še) ni članica Nata, ne bo pošiljal svojih enot.

Ukrajina je v zadnjih letih večkrat izrazila željo, da postane članica Nata. "Signali, ki so jih določene države članice NATA pošiljale Ukrajini so bile nerealne oziroma neiskrene. Verjetno nihče v zavezništvo ne bi vzel države, ki ne more v celoti uveljaviti kontrole nad svojim ozemljem. Na žalost bo v tem trenutku Ukrajina tista, ki bo od sladkih obljub imela bolj malo neposredne pomoči v tej krizi."

EU je veliki poraženec

"Žalostno dejstvo je ponovno, da bo največji poraženec trenutne krize poleg Rusije in Ukrajine, ravno EU, ki se ne more nič naučiti iz svojih zgodovinskih napak. Ponovno o njenih strateških interesih odločajo drugi," pravi Čaleta in poudarja, da bi si morala diplomacija EU do zadnjega trenutka prizadevati, da do te točke sploh ne bi prišlo.
"Države EU bodo na koncu ponovno dobile največji račun, ki se bo negativno odražal tako v njeni strateški moči, še bolj pa v vplivu na gospodarstvo in zagotavljanje tako potrebnih energentov."