Letos se bomo Slovenci trikrat odpravili na volišča. Za 24. april so razpisane državnozborske, jeseni sledijo predsedniške in lokalne volitve.
V letu 2021 je oblast izbiralo ljudstvo v več kot četrtini evropskih držav. O prevladujočih trendih težko govorimo. V nekaterih državah se je zgodil blag obrat z desne na levo (Nemčija, Norveška), v drugih z leve na desno (Češka). Na Portugalskem in Nizozemskem je zrasla podpora skrajno desnim opcijam, drugje so v ospredje stopile sredinske platforme.
Najbolj odmevne so bile lanske zvezne volitve v Nemčiji. Dotedanja kanclerka Angela Merkel tokrat ni kandidirala, njena CDU/CSU je zabeležila najslabši rezultat od združitve države. Desnosredinska stranka je prejela 24,1 odstotka glasov, skoraj devet odstotkov manj kot 2017. Zmagala je socialdemokratska SPD s 25,7 odstotka in prvič po letu 2002 postala največja nemška stranka.
Marca so svojo voljo izrazili Nizozemci. V parlament so poslali največ predstavnikov desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD), dobila je skoraj 22 odstotkov glasov. Sredinska opcija Demokrati 66 je dobila dobrih 15 odstotkov, skrajno desna Stranka za svobodo več kot deset odstotkov. Četrti so bili Krščanski demokrati, šele peta Socialistična stranka in šesta Laburistična stranka, ki je od leta 2017 v koaliciji z VVD tvorila vlado.
Na Norveškem se je politična klima obrnila z desne na levo. Vladajoča Konzervativna stranka je bila poražena s strani Laburistične stranke. Slednja je po volitvah, ki so jih zaznamovale okoljske teme in programi za odpravo neenakosti, sklenila koalicijo s Stranko Centra.
Volitve v islandski parlament Alþingi niso prinesle večjih sprememb na politični sceni otoške države. Do lani vladajoče Neodvisna stranka, Napredna stranka in Levo-zeleno gibanje so skupaj dobile 54 odstotkov glasov in še naprej sodelujejo v koaliciji, ki jo vodi premierka Katrín Jakobsdóttir.
Na volitvah v valižansko skupščino Senedd je oblast ohranila Laburistična stranka. Svoj delež je povečala za pet odstotkov in v zakonodajno telo imenovala 30 od šestdesetih poslancev. V škotskem parlamentu je močno večino znova dobila Škotska nacionalna stranka s svojo široko sredinsko platformo in tendenco odcepitve od Velike Britanije.
Na Portugalskem so se odvile predsedniške volitve. Marcelo Rebelo de Sousa iz desnosredinske PSD je zmagal v vseh okrožjih, v prvem krogu je prejel več kot 60 odstotkov glasov. Volitve je zaznamoval vzpon desničarskega kandidata Andréja Venture iz gibanja CHEGA, zvrstil se je na tretje mesto z 12 odstotki.
Na Cipru je s 27 odstotki glasov zmagalo desnosredinsko Demokratsko gibanje in tako ohranilo oblast. Pet odstotkov manj je dobila levo usmerjena Napredna stranka delavcev.
V Liechtensteinu ni prišlo do večjih sprememb. V 25-članski parlament je bilo izvoljenih po deset poslancev levosredinske VU in desnosredinske FBP. Prva je na neverjetno tesnih volitvah prejela 72.361 glasov, druga pa 72.319 glasov. Premier koalicijske vlade obeh strank je postal voditelj VU - Daniel Risch.
Oktobra lani so v zakonodajne organe volili Čehi. Dotedanji premier Andrej Babiš iz populistične ANO 2011 je ob sila tesnih rezultatih presenetljivo izgubil. Babiš, ki je manjšinjsko vlado vodil s pomočjo levo usmerjenih strank, je položaj moral prepustiti Petru Fiali, voditelju pred volitvami formirane desnosredinske koalicije SPOLU.
Kar trikrat so se lani na volišča podali Bolgari. Aprila in julija nobena stranka na parlamentarnih volitvah ni dobila mandata za sestavo vlade, novembra so bile volitve v zakonodajne organe izvedene skupaj s predsedniškimi. Volilna udeležba je bila najnižja v zadnjih tridesetih letih, zgolj 38 odstotkov. Konzervativna vlada je izgubila oblast, na njeno mesto je stopila sredinsko usmerjena koalicija pod vodstvom Kirila Petkova. Ta je prevzela oblast od konzervativne GERB, ki je državi z vmesnimi presledki vladala od 2009. Na predsedniških volitvah je v drugem krogu slavil levosredinski kandidat Rumen Radev. Dobil je svoj drugi mandat, prvega je osvojil s podporo Bolgarske socialistične stranke.
Aprila so bile parlamentarne volitve v Albaniji. Oblast je ohranila Socialistična stranka, v 140-članski zakonodajni organ je lahko imenovala 74 predstavnikov. Drugo mesto je ohranila njena glavna politična nasprotnica Demokratska stranka z 59 sedeži. Ostalim so ostale zgolj drobtinice.
Prebivalci Kosova so lani februarja z veliko večino izvolili vlado pod vodstvom nacionalistične stranke Vetëvendosje. Slednja je dobila več kot polovico glasov, kar je bil najboljši rezultat katerekoli stranke od osamosvojitve. Demokratska stranka, ki je bila na oblasti do leta 2019, je doživela hud poraz.
Junija lani so se zaradi politične krize v državi na volišča odpravili Armenci. Po neuspešnem državnem udaru in nezadovoljstvu z vodenjem vojne za Gorski Karabah proti Azerbajdžanu je premier iz centristične Civilne zaveze - Nikol Pashinyan, odstopil in razpisal volitve. Na njih je njegova stranka dobila večinskih 54 odstotkov glasov. Po volitvah je stara-nova opozicija bentila nad domnevnimi nepravilnostmi pri izvedbi.
Na izredne volitve so se odpravili tudi Moldavci. Po kratki prehodni vladi neodvisnega Iona Chicuja je vajeti v svoje roke znova prevzela desnosredinska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), dobila je 53 odstotkov glasov. Zavezništvo komunistov in socialistov je prejelo 27 odstotkov glasov.
Letos bo politično pestro v mnogih evropskih državah. Že aprila bodo na očeh svetovne javnosti francoske predsedniške volitve. Splošne volitve bodo v Srbiji, na Švedskem ter v Bosni in Hercegovini, "super volilno leto" se poleg Slovencev obeta tudi Madžarom.
Seveda tako kot Evropa, torej v smer laži, zlorab in ščuvanja. Včasih nismo hoteli biti suvereni, danes pa to ne moremo biti. Vse za zaščito oblastnikov in njihovih domačih hlapcev. Izgleda, da iz časov juge nismo kaj dosti napredovali, vajo… ...prikaži večjo bomo pač morali ponoviti. Spet bomo izbirali med levim in desnim, namesto med Človekom in gnido.
Čisto vseeno je, kdo nam bo vladal, ker se ne bo nič spremenilo. Vsi, ki bodo na oblasti, bodo še naprej polnili svoje žepe, ker so jim državljani tako in tako španska vas.
Ne vem v kateri kontekst se vključuje ta naslovna fotografija s pustne povorke? Butalci!