Zgornji dom ruskega parlamenta je predsedniku Vladimirju Putinu odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Putin je sporočil, da je napotitev vojakov v Ukrajino odvisna od "razmer na terenu".
Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnikov, nihče pa ni bil proti ali se glasovanja vzdržal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin, ki je v ponedeljek zvečer podpisal odlok o priznanju neodvisnosti proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je tudi zaprosil Svet federacije, naj odobri uporabo vojske zunaj države za podporo separatistom, ki se proti ukrajinski vojski borijo od leta 2014.
"Pogajanja so zastala. Ukrajinsko vodstvo je stopilo na pot nasilja in prelivanja krvi," je na seji sveta federacije, ki je bila sklicana na Putinovo zahtevo, dejal namestnik obrambnega ministra Nikolaj Pankov, poroča AFP.
Kot je zatrdil, so na meji regij na vzhodu Ukrajine, ki jih nadzorujejo separatisti, "težka oklepna vozila". Pankov je še dejal, da Nato "aktivno zalaga Ukrajino s sodobnim orožjem".
Bruselj se je odzval s širšimi sankcijami
Članice EU so danes dosegle soglasen dogovor o sprejetju svežnja sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine. Ta sveženj bo močno bolel Rusijo, je ob naznanilu dogovora v Parizu poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, nanašajo se na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov, je povzel Borrell. Sveženj po njegovih besedah vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2.
Sledil je odziv Nata
Vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje napad z vsemi sredstvi na Ukrajino, pa jev Bruslju dejal generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg po izrednem sestanku zaveznic in Ukrajine. Najnovejše poteze Rusije so po njegovih besedah nadaljnja invazija že napadene države, saj se je ruska invazija Ukrajine zgodila že leta 2014.
Rusija je obljubila umik sil, a te še naprej krepi, vse več sil je pripravljenih na boj, nadaljujejo se provokacije v Donbasu in iskanje izgovorov za vojno, sinoči so zaznali nadaljnje premike ruskih sil predele Luganska in Donecka, je dejal Stoltenberg ter ocenil, da obstaja resno tveganje vojne.
Kljub temu zaveznice po njegovih besedah še vedno najodločneje pozivajo Rusijo, naj izbere pot diplomacije. "To je najnevarnejši trenutek za evropsko varnost v času te generacije," je opozoril generalni sekretar.
Kot že v ponedeljek je Stoltenberg tudi danes obsodil odločitev Rusije, da prizna neodvisnost proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine. Obsodil je tudi nadaljnje rusko vdiranje v Ukrajino. "Moskva je prešla od prikritih poskusov destabilizacije Ukrajine k odkritim vojaškim akcijam," je dejal.
Kriza v Ukrajini
Ob tem je opozoril, da prihajajo iz Moskve različna sporočila o tem, ali so priznali celotno ozemlje Luganska in Donecka ali le del, ki ga zasedajo proruski separatisti. Ključno vprašanje sicer sedaj je, ali bodo ruske sile prestopile razmejitveno črto med ukrajinskimi silami in separatisti v Donbasu.
Že v ponedeljek je Stoltenberg v izjavi v prvem odzivu zapisal, da rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodjeda prizadevanja za rešitev konflikta ter krši sporazuma iz Minska.
Danes je še spomnil, da so zaveznice v minulih tednih na vzhodnem krilu okrepile sile, okrepile so tudi pripravljenost bojnih sil, niso pa jih še začele nameščati. Spomnil je, da je glavna naloga Nata obramba zaveznic. Pozdravil je gospodarske sankcije, ki so jih napovedale številne zaveznice, in odločitev nemške vlade, da ustavi projekt Severni tok 2.
