El Niño je naravni vremenski pojav, običajno povezan z dvigom temperature po vsem svetu ter sušo in obilnim deževjem v nekaterih delih sveta. Nazadnje se je pojavil v letih 2018-19. Leta 2020 se je nato razvil njegov nasprotni vremenski pojav, imenovan La Niña, za katerega so značilne obilne padavine in padec temperatur.
Po ocenah WMO obstaja 60-odstotna verjetnost, da se bo El Nino razvil do konca julija, in 80-odstotna verjetnost, da se bo razvil do konca septembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Svet bi se moral pripraviti na prihod El Niña. Ta bi sicer lahko prinesel predah od suše na Afriškem rogu, vendar bi lahko sprožil tudi bolj ekstremne vremenske in podnebne pojave", je dejal Taalas in ob tem poudaril potrebo po učinkovitih sistemih zgodnjega opozarjanja.
There is about 60% chance for the onset of #ElNino during May-July, rising to 70-80% during July- Sept.#ElNiño affects weather and climate patterns in many parts of the world and is typically associated with higher global temperatures.
— World Meteorological Organization (@WMO) May 3, 2023
🔗https://t.co/XfRP2CaH9C pic.twitter.com/5TCUrV0nkC
Za zdaj še ni znano, kako dolgo bi lahko trajal El Niño in kakšne posledice bi s seboj lahko prinesel. Zadnji pojav El Niño je sicer veljal za šibkega, prejšnji med letoma 2014 in 2016 pa za močnega.
WMO je pri tem opozorila, da je bilo leto 2016 "najtoplejše leto v zgodovini zaradi dvojnega udarca zelo močnega El Niña in segrevanja zaradi toplogrednih plinov". Ker se učinek El Niña na globalne temperature običajno pokaže leto po njegovem nastanku, pa bo njegov vpliv verjetno najbolj očiten leta 2024.
dezurni@styria-media.si
