Govorice o spolnih zlorabah je Canisius Klaus Mertes slišal že leta 1996, ko je bil še duhovnik. Prve resne dokaze o spolnih zlorabah vernikov pa je imel že leto dni pred tem, ko je o tem obvestil nemško javnost.
V intervjuju za nemški časnik Spiegel je dejal, da je toliko časa o tem molčal zato, ker "vsakič, ko sem glede tega vprašal dijake ali odgovorne, sem se soočal s tišino in agresivnostjo".
Kot je dejal, je šlo za sistematične spolne zlorabe. "Tišina v skupini in v šoli deluje kot spirala: je tišina o zlorabah in tišina o tišini. To vodi v razmerje med storilcem in žrtvijo, ki je podobno tistemu v sektah, katerega simptomi so spregledani in zanikani v šolskem okolju."
Zaradi zlorab ni mogel spati
"Mladi molčijo zaradi strahu in ker nočejo izgubiti razmerja s storilcem ter občutka povezanosti s skupino," je razložil Mertes.
"Ko sem leta 2006 prejel prvi dokument, ki je prvič opisal spolno zlorabo, ki jo je zagrešil duhovnik, sem bil šokiran. Nisem mogel spati. V sanjah so se mi prikazovali prizori mladoletnikov, ki so bili prisiljeni v to, da se slečejo in dve uri prenašajo tepež duhovnika."
Na vprašanja, zakaj je potem potreboval še štiri leta, da je o zlorabah spregovoril, pa je dejal: "V vsakem primeru smo ukrepali. Storilca kaznivega dejanja smo prijavili policiji. Nikoli pa o tem nismo seznanjali medijev, saj smo bili zaprošeni za diskretnost. Sam sebe sem prav tako prepričeval, da gre za osamljen primer. Ampak zdaj o tem vem več."
Odškodnina 5000 evrov
Prijavo o spolni zlorabi je podalo 200 nekdanjih učencev šole, od tega je 30 oseb že prejelo odškodnino, ki znaša 5000 evrov. Da je odškodnina prenizka, se strinja tudi duhovnik, a ob tem pravi, da gre za navodilo avstrijske škofovske konference. "V nekaterih primerih smo plačali dodatne stroške, na primer za terapije."
Duhovnik se ne strinja s tem, da je Katoliška cerkev zdaj naredila dovolj, kar se tiče preprečevanja spolnih zlorab. "Še vedno nismo odgovorili na vprašanje, kako spremeniti to, da bomo boljši poslušalci, ko bo spregovorila žrtev zlorab. Ali imamo notranje sposobnosti za poslušanje mladih ljudi, ki so bili zlorabljeni?"
Odprava tišine bi rešila problem
"Verjamem, da bi lahko tišino preprečili le, če bi se strinjali s tem, da ta obstaja," pravi Klaus in dodaja, da je treba doseči to, da se o zlorabah začne govoriti. Na vprašanje, zakaj je za Cerkev to tako težko, pa je dejal:
"Ko nekdo želi govoriti o seksu, se vodilni začnejo bati, da ne bodo mogli več nadzorovati pogovora. Gre za notranji strah izgube moči. Postavljamo vprašanja. Odgovor je globoka tišina. Na primer, kaj naj odgovorim otroku, ki je prisiljen v masturbacijo in zdaj misli, da je grešnik? V praksi se pojavlja vedno več takšnih problemov. O njih bi bilo treba govoriti."
"Jezen sem na tiste v vrhu Cerkve, kako gledajo na tišino. In kako nekateri v Cerkvi vse bolj agresivno napadajo druge z obtožbami, da delijo Cerkev," pravi Klaus in dodaja, da se taki napadi vršijo predvsem na tiste, ki sodelujejo v cerkvenih organih. "To bi se lahko končalo z dekretom in končno s prekinitvijo tišine."
