Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je glavno obrestno mero četrtič zapored dvignil za 0,75 odstotne točke. Trgi so dvig pričakovali, Fed pa ob vztrajno visoki inflaciji nadaljuje najostrejšo dinamiko zaostrovanja denarne politike po 80. letih minulega stoletja.
Obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je tako zdaj na ravni med 3,75 in 4,00 odstotka, kar je največ po januarju 2008.
Tokratni dvig je šesti po tistem, ko je osrednji organ ameriške denarne politike marca letos prvič po dveh letih spet začel zviševati ceno denarja. Fedov odbor za odprti trg je osrednjo obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter nato junija, julija, septembra in danes po 0,75 odstotne točke. Gre za najhitrejši tempo zaostrovanja denarne politike po 80. letih minulega stoletja.
Inflacija v ZDA kljub temu ostaja na najvišjih ravneh v 40 letih in Fed se trenutno v okviru svojega dvojnega mandata precej bolj posveča cenovni stabilnosti kot gospodarski rasti oziroma stabilnim razmeram na trgu dela. Ob dvigovanju obrestnih mer Fed nadaljuje tudi z zmanjševanjem obsežne bilančne vsote, ki se je v zadnjih letih napihnila z odkupovanjem državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev.
Čeprav trgi že nekaj časa napovedujejo, da bi dvigovanje obrestnih mer lahko ZDA pahnilo v daljšo recesijo, za zdaj najpomembnejši podatki tega ne kažejo. Po dveh zaporednih trimesečjih krčenja se je tako gospodarstvo v tretjem četrtletju vrnilo k rasti, delodajalci pa še vedno ustvarjajo precej več delovnih mest, kot jih ukinjajo. Fedovo denarno politiko za zdaj bolj občutijo le nekateri sektorji.
Dvigov še ni konec
Trgi se tako sprašujejo, kaj trenutna gospodarska slika pomeni za nadaljnjo dinamiko dvigovanja obrestnih mer. Anketa agencije Bloomberg kaže, da večina ekonomistov decembra pričakuje dvig za pol odstotne točke, še dve zvišanji po 0,25 odstotne točke pa naj bi sledili v začetku prihodnjega leta.
Fedov odbor za odprti trg je danes nakazal dodatne dvige za brzdanje inflacije, bo pa pri odločanju o njih upošteval učinek na gospodarstvo. "Odbor predvideva, da bodo nadaljnji dvigi primerni za dosego faze denarne politike, ki bo zadosti omejevalna za postopno vrnitev na raven dvoodstotne letne inflacije. Pri odločanju o dinamiki prihodnjih dvigov bomo upoštevali kumulativne učinke zaostrovanja denarne politike, zamik, s katerim denarna politika učinkuje na gospodarsko dejavnost in inflacijo, ter gospodarska in finančna gibanja," so zapisali ob objavi odločitve.
Obenem so v odboru napovedali, da so pripravljeni prilagoditi ukrepanje denarne politike, če "se bodo pojavila tveganja, ki bi lahko preprečila doseganje njenih ciljev". Pri tem bodo upoštevali vrsto podatkov - od tistih o razmerah na trgu dela prek tistih o inflacijskih pritiskih in pričakovanjih do razvoja dogodkov v finančnem sistemu in mednarodnem okolju.
Visoka inflacija ni dober znak za Bidna
Analitiki in vlagatelji bodo zdaj pozorni še na besede predsednika Feda Jeroma Powlla v izjavi po zasedanju odbora. Iskali bodo dodatne signale, ali bo centralna banka vendarle nekoliko zmanjšala tempo zviševanja obrestnih mer, kar bi bila za delniške trge dobra novica. To bi nekoliko upočasnilo tudi negativne učinke višjih obresti na zasebno porabo in investicije ter s tem ohlajanje gospodarske dejavnosti.
Vztrajanje visoke inflacije, pa čeprav je ta tokrat globalni fenomen, je sicer teden dni pred vmesnimi kongresnimi volitvami slaba novica za ameriškega predsednika Joeja Bidna in demokrate. V primeru sočasnega večjega gospodarskega ohlajanja bi se pritisk na Bidna še povečal. Četudi veljajo ZDA za prototip liberalno-tržnega gospodarstva, ameriški volivci namreč odgovornost za gospodarske razmere tradicionalno pripisujejo predsedniku in stranki, iz katere prihaja.
Dolgoročno dolar ne bo več precenjen, enostavno ne bodo mogli tiskati toliko denarja brez kritja in enormnim zunanje trgovinskim primanjkljajem.