Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića junija lani sredi sojenja oprostilo obtožb v eni točki obtožnice in sicer, da je med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 načrtoval genocid v sedmih občinah - Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. Ostal je obtožen za genocid v drugih točkah obtožnice, tudi nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici.
Sprva ocenili, da ni bilo dovolj dokazov
Pravila sodišča namreč obtoženim omogočajo, da po zaključku dokaznega postopka tožilstva in še pred predstavitvijo dokazov obrambe zaprosijo za oprostitev v posameznih ali vseh točk obtožnice, če menijo, da jih tožilci niso dokazali.
Sodišče je tako lani ocenilo, da tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, da bi omenjena obtožba lahko vzdržala na sodišču. Tožilstvo je temu nasprotovalo in se na odločitev pritožilo.
Obtožnica ima 11 točk
Prizivni senat je tožilstvu danes ugodil in tako se obtožba načrtovanja genocida v sedmih občinah v BiH vrača med točke obtožnice.
Ta Karadžića - po novem spet v 11 točkah - poleg genocida bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Karadžića so leta 2008 po 13 letih na begu prijeli v Beogradu. Na haaškem sodišču so mu začeli soditi leta 2009.