Med Slovenijo in Afriko je sicer relativno nizka trgovinska menjava, vendar je to tudi posledica tega, da ima država v Afriki zgolj eno predstavništvo, meni premier. Slovenija ima predstavništvo v Kairu, kjer je tudi potekal prvi vrh EU-Afrika leta 2000.

Slovenija bo novo priložnost za sodelovanje z Afriko dobila tudi po tem, ko se bo vzpostavila "skupna zunanja služba EU", je poudaril Janša. Vsi sporazumi in dogovori, doseženi v prihodnjih letih, sicer vezani na trgovinske, naložbene in druge olajšave, bodo dobrodošli za slovenska podjetja.

Kot je povedal premier, imajo slovenska podjetja v Afriki že določene kontakte in izkušnje. Slovenija tudi nima s kolonializmom povezanih "dolgov iz zgodovine" kot nekatere druge evropske države in je zaželen gospodarski partner. Slovenija sicer najbolj sodeluje z Egiptom in Južnoafriško republiko, z ostalimi afriškimi državami bistveno manj, je pojasnil Janša in dodal, da je stanje takšno ne zato, ker ne bi bilo možnosti, temveč zato, ker ni kapacitet.

Janša se je danes v luči bližnjega predsedovanja Slovenije EU sestal z ganskim predsednikom, trenutno predsedujočim Afriški uniji, Johnom Kufuorjem, pa tudi francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. S slednjim sta govorila predvsem o temah, ki jih ni mogoče vezati zgolj na kratko šestmesečno obdobje predsedovanja posamezne države EU, je povedal Janša. Sicer pa je bil to le uvod v srečanje s Sarkozyjem, ki bo potekalo 17. decembra v Parizu.

Voditelji so se namreč v današnji razpravi posvetili petim ključnim temam, pomembnim za obe strani: demokratičnemu upravljanju in človekovim pravicam, miru in varnosti, migracijam, energiji in podnebnim spremembam ter trgovini, infrastrukturi in razvoju.

Razprava je bila sicer precej pestra. Merklova je izpostavila, da trenutno stanje v Zimbabveju škodi podobi nove Afrike. Zaradi tega bi morali sedaj izkoristiti priložnost in napeti vse sile, da bi v državi okrepili demokracijo. Situacija v Zimbabveju nas zadeva vse, tako v Evropi kot v Afriki, je prepričana kanclerka.

Mubarak upa na nov zagon
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je na vrhu EU-Afrika v Lizboni izrazil upanje, da bo nova strategija med stranema pomenila nov zagon. Opozoril je na veliko težav, ki tarejo črno celino in bi jih lahko strategija pomagala rešiti. Predsednik komisije Afriške unije Alpha Oumar Konare je medtem izopstavil predvsem številne težave. Po njegovem bi bilo treba v Sudan takoj poslati misijo ZN, povečati transparentnost pri migracijah, trgovinski sporazumi pa bi morali biti bolj pošteni.

Socrates je prepričan, da bo nova strategija z akcijskim načrtom za obdobje 2008-2010, ki jo bosta strani potrdili na vrhu, pokazala, da gre za "konkretne ukrepe in ne le retoriko". Strategija se osredotoča na osem področij - mir in varnost, demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovina in regionalno povezovanje, razvojni cilji tisočletja, energija, podnebne spremembe, migracije, mobilnost in zaposlovanje, znanost, informacijska družba in vesolje. Kljub temu pa mnogi zunanji kritiki menijo, da so načrti vrha veliko preobsežni in zato le stežka uresničitelji. Med u deleženci vrha na Portugalskemsta sta tudi slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel.

Evropska unija sicer upa, da bo zaradi vedno hujšega kitajskega vpliva v Afriki lahko z državami "črne celine" in regionalnimi bloki sklenila vrsto novih gospodarskih sporazumov, medtem ko so afriški predstavniki zaskrbljeni, da so tovrstni sporazumi pisani njim v škodo in da ne omogočajo svobodne konkurence z evropskimi dobrinami.

"Bilo bi dobrodošlo"
Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering se je v govoru o varovanju človekovih pravicami sicer izognil konkretnemu poimenovanju katere izmed afriških  držav, a je dejal, "da bi bilo dobrodošlo", če bi Afriška unija razvila učinkovite ukrepe, ki bi državljanom posameznih držav zagotovili, da niso povsem prepuščeni na milost in nemilost svojih voditeljev, ko ti fundamentalno kršijo človekove pravice in uničujejo svoje države.

V ospredju neizrečenih kritik je sicer  zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki ima zaradi katastrofalne gospodarske politike in politike ostre represije proti opoziciji v domovini uradno prepoved potovanja v države EU. Vendar pa so afriške države že pred časom zagrozile z bojkotom vrha, če Mugabeju ne bo dovoljen prihod v Lizbono. Iz protesta nad navzočnostjo Mugabeja se zato vrha ne udeležuje britanski premier Gordon Brown. V njegovi odstonosti se bo nemška kanclerka Angela Merkel z Mugabejem sestala in z njim govorila tudi o razmerah v Zimbabveju.